V Istri so trgatev začeli že sredi avgusta, kar je prav tako rekordno zgodaj. Zadnji ekstremni vročinski val je namreč začel nekoliko načenjati vinograde. Kot pojasnjujejo v družbi Vinakoper, se je suša poznala predvsem v vinogradih, ki so na bolj izpostavljenih legah, in v mladih vinogradih, ki še nimajo tako globoko razvitega koreninskega sistema. Še več težav kot suša so pri dozorevanju in kakovosti grozdja v tej regiji povzročale visoke temperature, ki na grozdju, izpostavljenem sončnim žarkom, povzročajo ožige. Pri tem trpijo zlasti rdeče sorte, ki absorbirajo več sončnega sevanja.

V vinski kleti Vipava 1894 so letos trgatev zgodnjih sort začeli že 11. avgusta, ostalih sort pa 16. avgusta, kar je skoraj deset dni prej kot lani in tri tedne prej kot v običajnih letih. Po pričakovanjih bodo odkupili okoli 1,5 milijona kilogramov grozdja, kar je za okoli četrtino manj kot lani. Iz omenjenih količin grozdja, med katerimi prevladujejo bele sorte, bodo pridelali okoli milijon litrov vina. Kot je povedala direktorica vipavske kleti Tanja Vidmar Šinigoj, morajo do zaključka trgatve pobrati še dve količinsko večji sorti, barbero in cabernet sauvignon. Zaključek trgatve pričakujejo konec prihodnjega tedna, že konec tega pa v Vipavi poteka tradicionalna družabna prireditev Vipavska trgatev.

V Kleti Brda bodo od kooperantov letos odkupili 4800 ton grozdja, kar je dve tretjini pridelka normalne letine. Za tako velik izpad so krive predvsem visoke temperature, manj pa suša, ki na trtah ni pustila toliko škode kot na drugih kmetijskih pridelkih. So pa obeti dobri za kakovostno letino. Direktor kleti Silvan Peršolja navaja, da so bile prav visoke temperature vzrok za zelo zgodnjo trgatev, ki se je v Brdih začela že 8. avgusta, zaključujejo pa jo v teh dneh. Grozdje je zaradi dolgotrajnih visokih temperatur in suše dozorevalo hitreje, kar pa je bilo po drugi strani tudi dobro, saj ni bilo pojava bolezni vinske trte. Kljub manjšim količinam odkupljenega grozdja bo cena za kilogram ostala na lanski ravni, je še povedal.

Najpozneje na Primorskem se trgatev običajno začne na Krasu. V družbi Vina Kras so tako začeli trgati konec avgusta, ko so najprej pobrali zgodnje sorte chardonnay in sauvignon, nadaljevali z malvazijo, konec tedna pa načrtujejo odkup refoška. Trganje te sorte na lastnem posestvu načrtujejo v drugi polovici naslednjega tedna. "Zaenkrat kaže, da bo tako s količino kot kakovostjo vse v redu, morda celo zelo dobro," je povedal direktor kleti Marjan Colja. Pričakuje, da bodo skupaj nabrali od 700 do 800 ton grozdja, pri čemer bo nekaj manj kot polovica od kooperantov. Vinogradnikom svetuje, naj s trgatvijo ne prehitevajo in še izkoristijo ugodno vreme.

Rekordno zgodnje trgatve tudi na Štajerskem

Zgodnja trgatev je letos zaznamovala tudi podravski vinorodni okoliš. V tamkajšnji največji kleti, Puklavec Family Wines, ki združuje ormoško in ljutomersko klet, so začeli 17. avgusta, trenutno pa so v zadnji četrtini, tako da konec načrtujejo v naslednjem tednu. Kot je za STA povedal tamkajšnji glavni enolog Luka Radiček, so začeli približno tako zgodaj kot lani. "Letos je bilo kar nekaj izzivov. Največji sta bili dve toči, ki sta nam odnesli četrtino pridelka, svoje pa je prispevala še suša, zaradi česar ocenjujemo, da bo letos za dobro tretjino manj grozdja kot lani, ko je bila letina odlična, ter za petino manj od običajnih let," je dejal Radiček. Bo pa po drugi strani letina kakovostna, je dodal. Dodatna težava na njihovem območju je zlata trsna rumenica, ki jim bo letos odnesla še dodatne tri odstotke trt in ostaja največja skrb za prihodnost. Zaradi te trdovratne bolezni bodo morali dodatno krčiti nasade. Sicer pa v Ormožu letos skupaj z odkupom, ki predstavlja približno tretjino, načrtujejo okoli 3,3 milijona kilogramov grozdja. 

Še prej so trgatev začeli tudi haloški in ostali kooperanti Ptujske kleti. Kot je povedal direktor proizvodnje Maksimiljan Kadivec, so začeli že 12. avgusta, kar je rekordno zgodaj za Štajersko. Lani so, za primerjavo, trganje zgodnje sorte solaris začeli 20. avgusta, a je takrat vsebovala manj sladkorja kot letos. K zgodnjemu začetku trgatve je po njegovih besedah prispevalo več dejavnikov, in sicer suša oziroma daljše sušno obdobje, visoke temperature in prisilno dozorevanje. Glavnina trgatve je potekala od zadnjega tedna avgusta. Klet ima sicer le šest hektarjev lastnih vinogradov in skoraj šest hektarjev v najemu, večino grozdja tako odkupijo od okoli 35 kooperantov.

Na jugovzhodu države pridelek oklestila suša

Zaradi suše, ki je ne pomnijo niti najstarejši prebivalci, kar 40-odstotni izpad pridelka pričakujejo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Trgatev se je po besedah namestnika predsednika Društva vinogradnikov Trška gora Martina Blažiča tudi na tem območju začela tri tedne prej kot običajno, suša pa bo vplivala tudi na kakovost vin. "Stanje najbolj vpliva na boljša vina, kot so sauvignon, razni pinoti in kernerji ter podobno. Manj težav pa bo z žametno črnino, kraljevino, ki sta sicer tudi glavni sestavini za cviček," je še pojasnil Blažič.