Koncept telesnega tipa, ki se danes najpogosteje uporablja, izvira iz dela ameriškega psihologa in antropologa Williama Herberta Sheldona. Ta je predstavil tri osnovne telesne tipe, ki so bili sprva povezani z določenimi osebnostnimi lastnostmi, a se je pozneje bolj osredotočilo na razlike v telesni zgradbi in presnovi.

Ektomorfi so običajno suhljati, z ozkimi boki, dolgimi udi in vratom ter težavami pri pridobivanju mišične mase in teže. Imajo zelo hiter metabolizem, ki porablja veliko kalorij, tudi v mirovanju. Njihove kosti so tanjše, maščobnih oblog pa imajo manj.

Mezomorfi imajo običajno bolj mišičasto telo od ektomorfov. Prepoznavni so po atletski postavi. Njihov metabolizem je počasnejši kot pri ektomorfih, kar pomeni, da lažje pridobijo mišično maso. Vendar pa ohranjanje nizke telesne maščobe zahteva posebno strategijo. Mezomorfe odlikujejo širši ramenski obroč, vitki sklepi in ozek pas.

Endomorfi so nasprotje ektomorfom. Pogosto imajo 'okroglo' postavo, več telesne maščobe in najpočasnejši metabolizem od vseh treh tipov. Hitro pridobijo telesno maso, vendar je izguba teže zanje precej težja. Imajo močne sklepe, širše boke in širok prsni koš. Zaradi počasnejše presnove je preobrazba telesa za njih izziv, ki zahteva veliko discipline.

Če se hitro zredite, še ne pomeni nujno, da ste endomorf, saj obstajajo številni drugi dejavniki, ki vplivajo na metabolizem. Na primer, pomanjkanje kakovostnega spanca lahko povzroči upočasnitev metabolizma, enako velja za pretiran stres, ki poveča raven kortizola, stresnega hormona, ki negativno vpliva na metabolizem.