Roman Vodeb

Kaj menite o teorijah zarote, ki krožijo glede bolezni covid-19? Ena od teorij pravi, da koronavirus ne obstaja, da gre za namerno ustvarjeno stanje, s katerim želijo vodilne sile spraviti maso ljudi pod svoj vpliv. Pa teorija, da gre za 'motilec pozornosti', ki odvrača pozornost ljudi od vzpostavitve tehnologije 5G po svetu ...

To je ta klasična teorija zarote, katere bistvo je, da nek 'konspirolog' – torej 'zarotnik' – razvije močan občutek (ki je seveda psihotično koncipiran), da uradna interpretacija laže in da se za uradno znanostjo skriva še nekaj več. In tukaj se potem začnejo t. i. psihotične nanašalne blodnje, ki imajo groteskno obeležje. Teh teorij je v kontekstu covid-19 veliko in med seboj niso poenotene.

Priporočil bi, da se vendarle posluša znanstvenike, medicince – tiste, ki se leta in leta ukvarjajo z virologijo in epidemologijo – ter modre filozofe, ki znajo problematizirati spoznanje. Seveda obstaja specifičen koronavirus – iz družine 'corona' – ki ima ime: covid-19! Zaradi njega je povsod po svetu okuženih okrog dva milijona ljudi. Starostniki umirajo nenormalno hitro. To je dejstvo! Temu se ne da oporekati! In o tem naj sodijo resni ljudje, medicinci (virologi in epidemologi), ne pa laični preplašeni nevedneži, ki podlegajo stresu in teoriji zarote.

To, da je 'koronakriza' omrtvičila družbo in posredno odvrnila pozornost od drugih družbenih procesov, je spontano učinkujoče, torej posledično, ne pa skrbno načrtovan projekt oz. skrbno načrtovan cilj. Vpeljava tehnologije 5G prav tako gravitira v register teorije zarote. Resni in razbistreni ljudje (npr. znanstveniki) to vemo – laični nevedneži pač ne.

Kaj je potemtakem namen teorij zarote v primeru koronavirusa? Kdo jih ustvarja in zakaj?

Teorija zarote sama po sebi nima namena, pač pa si 'zarotniki' zgolj lajšajo dušo, ko pri sebi razvijejo psihotičen občutek, da se za epidemijo covid-19 skriva še nekaj več. Simbolno oživljanje infantilnih občutkov, da se jim starši (odrasli) v zvezi z nečem lažejo oz. prikrivajo resnico, je krivo, da nekateri odrasli podlegajo raznoraznim teorijam zarote – bodisi v zvezi s covid-19 ali 5G tehnologijo.

Tisti, ki podlegajo teorijam zarote so presrečni, ko mislijo, da imajo prav, ko razkrinkavajo domnevno ozadje covid-19 ali tehnologije 5G. Ti katarzični občutki pa so v resnici psihotični, nori, popolnoma spodleteli, za nameček pa še komični, bizarni, groteskni – prava farsa za tiste, ki stvari 'štekamo' v psihološkem oz. psihoanalitičnem smislu.

Zakaj ljudje raje verjamejo teorijam zarote bolj kot znanstvenikom, voditeljem držav in medijem?

Ne gre za to, da raje verjamejo – gre za to, da jih nezavedno sili v takšno fanatično verjetje. Gre za infantilno paradigmo (bivajočo oz. prežečo v nezavednem), ki se jim v določenih stresnih dogodkih oziroma situacijah spontano simbolno oživlja. 'Infantilni fundamen' predstavlja otrokov avtonomni občutek, da ga odrasle avtoritete – prvenstveno starši – zavajajo, mu lažejo, ko mu ne povedo resnice okrog (seksualnega) spočetja otrok, Dedka Mraza, Božička, Miklavža, ... Naknadno se izkaže, da mu res lažejo.

Vsi ti nedolžni 'nategi' in laži v otrokovi psihični realnosti puščajo posledice – natančno v tendenci poznejšega apriornega verjetja v nore teorije zarote. Zoperstavljanju uradni znanosti (medicini, virologiji, epidemiologiji, ...) se ne morejo upreti. Njihovi nori, psihotični občutki zmagajo. In potem po družbi smetijo s svojimi nebulozami tako fanatično, da glava peče.