SDS bi po projekciji osvojila 30 poslanskih mandatov, Gibanje Svoboda pa 23. Skupna lista Nove Slovenije, SLS in Fokusa Marka Lotriča bi dobila devet sedežev, enako število tudi SD. Lista Levice in Vesne bi prejela sedem mandatov, Demokrati šest, Resni.ca pa štiri.

Če bi bile volitve danes, bi SDS, skupna lista NSi-SLS-Fokus in Demokrati skupaj zbrali 45 glasov – enega manj od potrebne večine. Stranke sedanje koalicije (Gibanje Svoboda, SD ter Levica z Vesno) bi dosegle 39 mandatov, kar pomeni, da bi jim do večine manjkalo sedem glasov.

Podpora strankam

Na lestvici podpore vodi SDS, ki je pridobila odstotno točko. Gibanje Svoboda ostaja pri dobrih 16 odstotkih. Skupna lista NSi, SLS in Fokusa je v primerjavi z januarsko meritvijo pridobila skoraj dve odstotni točki, ko so stranke še nastopale samostojno. Tudi SD je podpora narasla za eno odstotno točko.

Demokrate podpira 5,7 odstotka vprašanih, Levico in Vesno 5,4 odstotka. Na robu parlamentarnega praga sta Piratska stranka in Resni.ca. Pod pragom ostaja Prerod Vladimirja Prebiliča (2,6 odstotka), sledita SNS z nekaj več kot dvema odstotkoma ter manjše stranke z minimalno podporo.

Neodločenih je še vedno precej: dobrih 13 odstotkov vprašanih ne ve, komu bi namenili glas, več kot trije odstotki pa ne bi volili nikogar. Trdno odločenih volivcev je le 40 odstotkov. Najbolj nepredvidljivi so tako imenovani pretočni volivci, ki so na zadnjih volitvah podprli nove politične obraze.

Kdo so podporniki Demokratov?

Dobra petina podpornikov Demokratov je nekdanjih volivcev SDS, več kot 20 odstotkov jih je prej podprlo Novo Slovenijo, več kot 13 odstotkov pa listo Povežimo Slovenijo. Manjši delež prihaja iz levosredinskih strank – približno 15 odstotkov jih je pred štirimi leti volilo Gibanje Svoboda, nekaj tudi Vesno in Socialne demokrate.

Mnenje o uradu za deportacijo migrantov

Predlog o ustanovitvi Urada za deportacijo migrantov, ki ga je napovedal poslanec Žan Mahnič, ne uživa večinske podpore. Skoraj 44 odstotkov vprašanih ga ne podpira, več kot 37 odstotkov pa ga podpira. Približno 19 odstotkov o predlogu nima mnenja ali ga ne pozna.

Ocena politikov: na vrhu je predsednica države

Najboljšo oceno med politiki uživa predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledita ji minister za gospodarstvo in predsednik SD Matjaž Han ter predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Visoko je ocenjena tudi evropska komisarka Marta Kos, dobro oceno pa ohranja Anže Logar.

Na šestem mestu je ministrica Tanja Fajon, sledijo ji Klemen Boštjančič, Luka Mesec in Robert Golob. Med opozicijskimi politiki je najvišje Jernej Vrtovec na devetem mestu. Enako oceno kot premier Golob je prejel Janez Janša. Na repu lestvice sta Zoran Stevanović in Karl Erjavec.

Raziskavo je Inštitut Mediana izvedel med 9. in 12. februarjem na vzorcu 755 anketirancev, prek spleta in telefona. Gre za četrto v nizu raziskav javnega mnenja pred državnozborskimi volitvami 22. marca.