Raziskavo je izvedel Microsoftov laboratorij Human Factors Lab, v njej pa je sodelovalo 14 prostovoljcev, katerih počutje so spremljali z elektroencefalogramom. Kot so sporočili iz Microsofta, so raziskovalci pri opazovanju udeležencev, ki so dve uri sodelovali na sestankih brez premorov, zabeležili postopno naraščanje povprečne ravni t. i. beta valov, ki nakazujejo na pojav stresa.

Ko so udeležencem omogočili premor z meditacijo, se je dejavnost beta valov zmanjšala, udeleženci pa so se naslednjega sestanka lahko udeležili bolj sproščeni. Raven beta valov je bila v teh primerih tudi bolj enakomerna, kar pomeni, da ni prihajalo do kopičenja stresa. Prav tako so možganski vzorci pokazali pozitivne ravni t. i. sprednje alfa simetrije, ki nakazuje višjo vključenost.

Ko udeleženci med sestanki niso imeli premorov, so bile te ravni negativne, kar pomeni, da so bili takrat bolj zaprti vase in so manj sodelovali. Premori med sestanki niso pomembni zgolj za dobro počutje, temveč tudi za zbrano in storilno delo, ugotavljajo pri Microsoftu. V primeru, da udeleženci niso imeli premorov, je skok v ravni stresa povzročilo že samo preklapljanje med sestanki. V nasprotnem primeru je bil za udeležence začetek naslednjega sestanka mnogo bolj prijazen in tekoč. "Naša raziskava kaže, da so premori pomembni - ne zgolj zato, ker smo z njimi na koncu dneva manj izčrpani, temveč ker dejansko izboljšajo našo sposobnost, da se osredotočimo in sodelujemo na sestankih," so zapisali v Microsoftu.

Raziskava dopolnjuje ugotovitve iz poročila Work Trend Index o spremembah v načinih dela, ki jih je prineslo leto 2020. Poročilo je med drugim pokazalo, da se je povprečno število sestankov in klepetov v lanskem letu močno povečalo. Microsoft je tako med lanskim in letošnjim februarjem zabeležil povprečno podaljšanje sestankov za deset minut, na skupno 45 minut, so še sporočili iz ameriškega računalniškega velikana.