Poznamo sedem koronavirusov. Štirje so čisto človeški koronavirusi, ki povzročajo običajne prehlade. Respiratorni virus sars, bližnjevzhodni respiratorni sindrom mers in novi koronavirus, poimenovan sars-cov-2, pa so tako imenovane zoonoze, ki se prenašajo z živali na človeka. Sars se je tako na primer prenašal s cibetovk, mers pa z enogrbih kamel na človeka. Za novi koronavirus še ni potrjen izvor okužbe. Med živalmi sicer krožijo številni koronavirusi, ki pa še niso okužili ljudi.

Bolezen covid-19 se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Natančne podatke o poteku bolezni še zbirajo, saj gre za nov virus. Za težji potek bolezni je značilna pljučnica.

Iz poročanja Kitajske lahko sklepamo, da poteka v lažji obliki pri približno 80 odstotkih okuženih. Težji potek naj bi imelo približno 20 odstotkov zbolelih. Tudi natančnega podatka o smrtnosti po okužbi z novim koronavirusom še ni, ocenjujejo pa jo na dva do štiri odstotke. Pri sarsu je bila smrtnost ocenjena na približno deset odstotkov.

Večina umrlih je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen ipd. Kot je pokazala študija več kot 70.000 primerov novega koronavirusa, so najbolj ogroženi starejši od 80 let. Verjetnost v tej starostni skupini je 14,8-odstotna. Smrtnost je zanemarljiva med okuženimi, mlajšimi od 50 let, med otroki do 10 let umrlih ni. Bolj ogroženi so bolniki s kroničnimi boleznimi, najbolj tisti s srčno-žilnimi boleznimi.

Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je sicer potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah.

Protivirusnega zdravila za novi koronavirus ni, cepivo ne obstaja. Preskušajo protivirusna zdravila, vendar nobeno ni registrirano za zdravljenje koronavirusa. Zdravila, ki učinkujejo npr. na virus gripe ali virus herpesa, ne učinkujejo na koronaviruse.

Zdravljenje je simptomatsko, in sicer z zdravili poskušajo olajšati bolnikove težave in nadomestiti funkcijo organa, če ob okužbi ni zadostna, npr. ob hudi prizadetosti pljuč bolnike mehansko predihavajo (umetna ventilacija), dodajajo kisik, nadomeščajo tekočine ipd.

Možno je, da se z novim koronavirusom okužimo ob stiku z onesnaženimi površinami, ni pa še zanesljivo dokazano. Trenutno še ni znano, kako dolgo lahko virus preživi na površinah. Ostali koronavirusi lahko na površinah preživijo nekaj ur do nekaj dni. Razkužila lahko učinkovito uničijo virus in preprečijo, da bi virus prešel na človeka.

Trenutno ni dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom prenašala prek živine ali živil. Rokovanje in uživanje zadostno toplotno obdelanih živil je varno. Podatkov o tveganju pri uživanju toplotno neobdelanih živil ni, glede na podatke o preživetju drugih koronavirusov na površinah med transportom pa je tveganje majhno.

Čeprav ni dokazano, da bi se novi koronavirus prenašal po zraku, svetujejo previdnost in zaščito pri posebej tveganih posegih v zdravstveni ustanovi (npr. ob bronhoskopiji, kjer nastaja kužni aerosol). Bivanje v istem prostoru z bolnikom, če smo na razdalji vsaj 1,5 metra, ne predstavlja tveganja.

Za preprečevanje okužbe s koronavirusom je, tako kot pri drugih nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal, priporočljivo upoštevati vsakodnevne preventivne ukrepe. Med drugim svetujejo izogibanje tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. Ne dotikamo se oči, nosu in ust. V primeru, da zbolimo, ostanemo doma. Upoštevamo pravila higiene kašlja. Redno si umivamo roke z milom in vodo.

V primeru, da voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke. Vsebnost alkohola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60-odstotna. Razkužilo za roke je namenjeno samo zunanji uporabi. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin niso namenjena čiščenju/razkuževanju kože, so opozorili.

V Sloveniji splošna uporaba zaščitne maske ni potrebna. Maske se premočijo in po določenem času ne nudijo več zaščite. Zelo pomembno je tudi, da so pravilno nameščene in da pokrivajo nos in usta. Maske so smiselne znotraj zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni poučeni, kdaj je uporaba maske potrebna ter o njeni pravilni namestitvi, nošenju, snemanju in odstranjevanju. Zdravstveni delavci zaščitne maske nosijo v smiselnih okvirih in ne celoten delovni čas. Na potovanju svetujejo ravnanje v skladu z lokalnimi navodili.

V času povečanega pojavljanja okužb dihal se je treba izogibati zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi, ter poskrbeti za redno zračenje prostorov.

Z novim koronavirusom se lahko okužijo ljudje vseh starosti. Starejši ljudje in ljudje s kroničnimi boleznimi, kot so astma, sladkorna bolezen in srčne bolezni, so bolj podvrženi težji bolezni po okužbi.

Vir:

Nacionalni inštitut za javno zdravje https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Svetovna zdravstvena organizacija https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019, Nacionalni inštitut za javno zdravje https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov in virologinja Tatjana Avšič Zupanc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete