Mario Draghi

Berlusconi je ta teden prispel v Rim na pogovore desnosredinskih strank o skupnem kandidatu za naslednika Sergia Mattarelle, ki se mu predsedniški mandat izteče 3. februarja. Napovedal je, da vlade brez trenutnega premierja Maria Draghija, ki je tudi med kandidati za predsednika države, njegova stranka ne bo več podpirala in bo večstrankarsko koalicijo zapustila, poročajo tuje tiskovne agencije.

To so poudarili tudi v delegaciji stranke Naprej Italija v Evropskem parlamentu. "Če Draghi ostane premier, bodo volitve šele leta 2023, drugače je vlada obsojena na propad in bo prišlo do predčasnih volitev," je povedal drugi mož te stranke Antonio Tajani.

Silvio Berlusconi

Obenem so evropski poslanci izrekli podporo Berlusconijevi kandidaturi za predsednika države. "Berlusconi, ki je bil večkrat italijanski premier, ki je cenjen v Evropi in po svetu in je posredoval v številnih mednarodnih krizah, ima vse lastnosti idealnega kandidata za Kvirinal," so poudarili.

Temu, da bi vodja stranke Naprej Italija postal novi predsednik države, medtem nasprotujejo v levosredinski Demokratski stranki (PD). "Berlusconi je vodja stranke in zato ne more biti predsednik," je povedal vodja PD Enrico Letta. Po njegovem mnenju mora biti predsednik države nestrankarska osebnost.

Matteo Salvini

Vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini pa je poudaril, da levica ne more že vnaprej zavračati Berlusconija, ki je bil "večkrat predsednik italijanske vlade in je mednarodno priznan". Obenem se je zavzel za preoblikovanje italijanske vlade po predsedniških volitvah. V njej bi morali biti po njegovem mnenju tudi predsedniki koalicijskih strank, poročajo tuje agencije.

Med ljudmi sicer največjo podporo za predsedniški položaj uživa premier Draghi. Glede na anketo inštituta SWG ga podpira 52 odstotkov vprašanih. Na drugem mestu je pravosodna ministrica Marta Cartabia z 29-odstotno podporo, na tretjem pa evropski komisar Paolo Gentiloni z 28 odstotki podpore.

Sergio Mattarella

Berlusconi je šele na šestem mestu, podpira ga 18 odstotkov vprašanih. Za Draghijem zaostaja tudi med volivci desnosredinskih strank. Slednjega podpira 58 odstotkov volivcev desne sredine, vodjo stranke Naprej Italija pa 39 odstotkov.

V Italiji sicer predsednika ne volijo neposredno, temveč člani obeh domov parlamenta in predstavniki regij. Skupno zasedanje poslanske zbornice, senata in predstavnikov 20 dežel se bo začelo 24. januarja.