V predlogu sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, o katerem bo DZ odločal na sredini izredni seji, so zdaj tri pomembne novosti, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

Kot prvo novost je omenil možnost predplačila prizadetim občinam za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode, in ne le 20 odstotkov, kot so predvidevali doslej. Temu bo glede na objavljeni predlog zakona sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč.

Objavljeni predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis. Ko gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu, so predlog novele danes na vladi po Brežanovih besedah uskladili s priporočili Evropske komisije.

Kot posebej pomembno je minister omenil tudi retroaktivnost predloga novele, tako da bo mogoče njene rešitve uporabiti za vse nesreče, ki so državo prizadejale po 1. januarju 2023.

Izpostavil je še dve pomembni dopolnili, in sicer državno financiranje sedemdnevnega izrednega dopusta prostovoljcem, ki pomagajo na prizadetih območjih, hkrati pa bo država prizadetim podjetjem financirala ukrep čakanja na delo.

Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da so institut višje sile pripeljali v gospodarstvo, kmetijstvo in ribogojništvo in da bo država vsem zaposlenim, ki zaradi višje sile ne bodo mogli priti v službo, izplačala 80 odstotkov plače. Prav tolikšno nadomestilo bo pripadalo tudi zaposlenim v posredno prizadetih podjetjih, denimo dobaviteljskih, ki bodo stala zaradi težav neposredno prizadetih.

Na vladi je bilo danes vnovič govora tudi o pomoči ljudem, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo, to razpravo naj bi sicer zaključili v četrtek. Kot je pojasnil Golob, med kratkoročnimi rešitvami razmišljajo o tem, da bi aplikacijo Poplave 2023 razširili z registrom oz. ponudbo začasnih stanovanj iz stanovanjskih skladov in drugih, vzpostavili naj bi tudi enotno najemniško pogodbo.

Med dolgoročnimi rešitvami je ponovil idejo o nadomestni gradnji, pri čemer bodo morale zemljišča priskrbeti, komunalno opremiti in prostorsko umestiti občine. Država bo nato skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela za postavitev objektov, je pojasnil. Bolj kot postavitev ga skrbi dolgoročnost postopkov pri umeščanju v prostor, ki zdaj lahko trajajo tudi sedem let. Prepričan je, da se jih da občutno skrajšati.

Danes so se, tako predsednik vlade, dotaknili tudi še enega rebalansa proračuna za letos, in sicer v delu glede proračunske rezerve, ki jo nameravajo za naslovitev sanacije škode po poplavah zaenkrat povečati za okoli 220 milijonov evrov. K rebalansu naj bi se vrnili v četrtek. Dolgoročneje pa razmišljajo o ustanovitvi posebnega solidarnostnega sklada z dodatnimi sredstvi za financiranje sanacije.

Tako minister Brežan kot premier Golob sta poudarila, da bo za naslovitev škode po poplavah v prihodnje potrebno dodatno spreminjanje zakonodaje.