Po več izraženih pripombah občinskih svetnikov so na predlog župana Danila Markočiča strategijo na seji sprejeli v prvem branju, dokument pa bodo posredovali še v 25-dnevno javno obravnavo. Strategijo bodo v drugem branju dokončno sprejemali predvidoma na naslednji seji občinskega sveta. V Izoli so k pripravi strategije, ki bo podlaga za izdelavo bolj konkretnega akcijskega načrta, pristopili tudi zato, ker občina ta čas nima krovnega dokumenta s tega področja.

Kot je opozoril direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič, tudi letošnji podatki o turističnem obisku in nočitvah kažejo na izrazito sezonskost realizacije, zato je eden osrednjih ciljev strategije prav desezonalizacija. Sicer pa primarni turistični produkti po njegovih besedah ostajajo povezani z izolsko ribiško tradicijo, kulinariko, kulturno dediščino, dogodki in prireditvami.

Epidemija covida-19 je pomenila izrazit padec turističnih prihodkov, a je hkrati potrdila, da so v Izoli na dobri poti, zato strategija ne predstavlja tektonskih premikov, ampak nadgradnjo obstoječe ponudbe, je poudaril Dimitrij Piciga z inštituta Ros.turist. Vizija izolskega turizma povzema slogan "zeleno-modra destinacija za 365 dni", kar z drugimi besedami pomeni poudarek tako na zelenem podeželju kot morski obali skozi vse leto. Med strateškimi cilji strategije je Piciga izpostavil povečanje konkurenčnosti in prepoznavnosti destinacije ter pomena turizma kot gospodarske panoge v občini.

Med bolj oprijemljivimi cilji pa so si v Izoli zastavili, da bi do konca obdobja glede na leto 2019 povečali število turistov in dnevnih gostov za 15 odstotkov, nočitev pa za 20 odstotkov. Prav tako želijo povečati prihodke od turizma nad indeks rasti nočitev.

Direktor Komunale Izola Denis Bele

Svetniki so se včeraj med drugim seznanili s projektom obnove izolske ribiške infrastrukture. Celoten projekt je ocenjen na 3,8 milijona evrov ter zajema ureditev dela Sončnega nabrežja, mandrača in bližnjega valobrana, je pojasnil direktor Komunale Izola Denis Bele. Projekt, ki je nastal v tesnem sodelovanju z uporabniki - ribiči, bo zajel utrditev mandrača, vzpostavitev plavajočih pontonov, umestitev podzemnega ekološkega otoka, pa tudi širitev valobrana v promenado oz. sprehajališče in njegovo navezavo na obstoječe sprehajališče proti Svetilniku.

Za projekt so že pridobili vsa potrebna soglasja, v kratkem pa pričakujejo tudi pridobitev stavbne pravice. Načrtovan finančni prispevek občine bi znašal dobrih 300.000 evrov, po Beletovih besedah pa v največji meri ciljajo na pridobitev evropskih sredstev. Tako računajo, da bi že novembra dobili odločbo in nato še letos začeli črpati sredstva iz naslova Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v višini do 2,4 milijona evrov, obenem pa ciljajo tudi na sredstva še enega prihajajočega evropskega razpisa. Čeprav so napovedi tvegane, Bele vendarle upa, da bi prvo fazo obnove lahko sklenili do začetka glavne turistične sezone 2021.