VELIK PORAST OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI: V Kopru nov prilagojen program, to o njem meni Jelinčič (VIDEO)

Koper

Poročali smo že, da nekateri starši poudarjajo, da mešanje razredov ob začetku novega šolskega leta otrokom predstavlja stres in stisko in da ni pošteno, ker si otroci med sošolci ustvarijo prijateljstva, trajne socialne stike, ki so jim pomembni, ki so jim vrednota. Z letošnjim šolskim letom bodo šole tudi zakonsko obvezane nuditi pravočasno podporo učencem, pri katerih zaznajo težave. Na zavodu za šolstvo so prepričani, da bo uspešna pomoč zmanjšala število pobud za usmeritev učencev s posebnimi potrebami. Na OŠ Koper bodo prvič izvajali prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Zmago Jelinčič, ki je že napovedal potegovanje za mesto župana na letošnjih lokalnih volitvah, je prepričan, da "namesto dviga kakovosti izobraževanja za vse naj bi šlo za podporo učencem z zaostanki. Tak pristop spreminja Koper v geto za manj razvite, morda celo za migrante."

Zakonska obveznost šole, ne le priporočilo

Novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ne prinaša konceptualnih sprememb, temveč le nekatere spremembe obstoječega zakona, ki so se v dosedanji praksi izkazale kot potrebne, so pojasnili na zavodu za šolstvo. Po njihovih pojasnilih novela daje poudarek intenzivnejšemu izvajanju kontinuuma podpore in pomoči, ki vključuje tudi učno pomoč ter druge oblike podpore in pomoči za učence s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami.

V noveli je določeno, da lahko šola otroku z zaznanimi učnimi težavami nudi pomoč takoj, znotraj šole, brez čakanja na komisijo in odločbo. "To formalizira zgodnjo intervencijo, ki je bila doslej odvisna predvsem od dobre volje in kapacitet posamezne šole," je povedala podpredsednica Društva svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju Tina Rezar. Kot je pojasnila, po določbah v noveli svetovalni delavec usklajuje to pomoč na ravni šole, razrednik pa spremlja izvajanje pri pouku. "Bistvena sprememba je, da to postaja zakonska obveznost šole, ne le priporočilo," je dodala.

V praksi bi se moral koncept dela z učenci z učnimi težavami uveljavljati od leta 2007

Morebiten vpliv novele na število izdanih odločb o usmeritvi se bo po navedbah zavoda pokazal z njenim uveljavljanjem. Ga pa pričakujejo. Pojasnili so, da uveljavljen koncept dela z učenci z učnimi težavami velja že dobri dve desetletji. To pomeni, da bi se moral v praksi uveljavljati že od novembra 2007, ko je bil sprejet na strokovnem svetu za splošno izobraževanje.

"Učencem s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami bi se morala že do sedaj omogočiti pravočasna pomoč in podpora. Predpostavljamo, da bi bilo, če bi bila ta uspešna, pobud za usmeritev bistveno manj, s čimer bi se razbremenil tudi sistem usmerjanja," so navedli. Tudi oni so dodali, da je bil namen novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami prav ta, da se normativno dodatno poudari intenzivnejše izvajanje kontinuuma podpore in pomoči.

Po mnenju Rezar se lahko del otrok z lažjimi, prehodnimi težavami res izogne odločbi, ker jim zadostuje šolska podpora. "Pri otrocih z izrazitejšimi ali trajnejšimi primanjkljaji pa bo odločba verjetno še vedno potrebna, ker zagotavlja pravno varovane pravice, kot so dodatne ure dodatne strokovne pomoči, prilagoditve pri preverjanju znanja, spremljevalec," je naštela.

Opozorila je tudi na spremembe v sestavi komisije za usmerjanje. Namesto obveznih treh bosta po novem v komisiji za usmerjanje prve stopnje najmanj dva člana, novela pa opredeljuje tudi sodelovanje predstavnika šole s komisijo. Te spremembe lahko po mnenju Rezar vplivajo na hitrost in enotnost obravnave vlog po vsej državi.

Rezar je sicer kot največji izziv v praksi izpostavila premalo svetovalnih delavcev in drugih strokovnjakov, kot so logopedi in defektologi, dolge čakalne dobe pri komisijah za usmerjanje in razkorak med papirnato odločbo ter dejansko razpoložljivimi urami dodatne strokovne pomoči v šoli. Ob tem se zakonska sprememba tudi ni dotaknila najbolj perečih dilem na srednješolskem področju, kjer so zadeve po oceni Rezar še vedno precej neurejene. "Čakamo na konkretnejše usmeritve, za katere se bojimo, da jih sploh ne bo," je dodala.

V noveli tudi na novo opredeljena skupina otrok z gluhoslepoto

Po pojasnilih zavoda za šolstvo novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami med drugim na novo opredeljuje skupino otrok z gluhoslepoto, natančneje določa različne vrste pomoči spremljevalca (spremljevalec skupine, varuh negovalec) in omogoča možnost elektronskega načina vložitve zahteve za obravnavo, enako velja tudi za vročanje odločb o usmeritvi. Na novo se opredeljuje izvajalca storitev prilagajanja in pretvarjanja učbenikov in drugih učnih gradiv za osebe s slepoto in slabovidnostjo ter določa vzpostavitev in načine vzdrževanja zaščitenega digitalnega repozitorija za dostop do potrjenih učnih gradiv v odprti elektronski obliki za učence s posebnimi potrebami.

Zaradi nekaterih navedenih sprememb se morajo spremeniti podzakonski akti ter nekateri drugi dokumenti, posodobili se bodo obrazci, na novo se bo oblikovala tudi sestava komisij za usmerjanje, so pojasnili na zavodu, kjer so tudi posodobili kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj, v katerih se je na novo opredelila skupina z gluhoslepoto. Slednje bodo izdali v soglasju s pristojnim ministrom.

Število otrok s posebnimi potrebami narašča

Število učencev s posebnimi potrebami iz leta v leto narašča, njihov delež v OŠ je pred desetletjem znašal 5,75 odstotka, zdaj se približuje devetim. Več kot tretjina jih ima primanjkljaje na posameznih področjih učenja, izstopajo tudi učenci z govorno-jezikovnimi motnjami. Njihovo število je v desetih letih z okoli tisoč zraslo na več kot 2500.

V enajstih osnovnih šolah Mestne občine Koper (MOK) bo v šolskem letu 2026/2027 skupno 4.688 učenk in učencev, razporejenih v 231 oddelkov. Med njimi je 456 prvošolčkov. Gre za najnižje število otrok, vpisanih v prvi razred koprskih osnovnih šol, v zadnjih desetih letih. Največ prvošolcev, 70, je danes sprejela OŠ Koper, sledita OŠ Antona Ukmarja na Markovcu in OŠ Dušana Bordona v Semedeli.

Pomembna novost je uvedba prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom na OŠ Koper. Program se je danes začel izvajati v enem oddelku. S tem bodo učenci, ki potrebujejo več podpore pri doseganju izobrazbenih ciljev, dobili možnost obiskovanja prilagojenega programa bližje svojemu domu. Prepis otroka na OŠ Koper bo mogoč, če bodo starši presodili, da je takšna odločitev zanj primernejša, tudi med šolskim letom. Poglejte, kaj v videoposnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih, meni o uvedbi takšnega programa Zmago Jelinčič.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Ištrijan |  03 .09. 2026 ob  15: 55
"Tak pristop spreminja Koper v geto za manj razvite, morda celo za migrante."



Migrant in manj razvit si prav ti kandidat za župana, zato lahko na hitro odpedaliraš nazaj gor v slovenijo. Istro pa pusti na miru in čim bolj stran od nje!
Menebriga |  02 .09. 2026 ob  14: 04
Jelinčič spet potrebuje malo reklame. Ali je ta človek sploh zmožen karkoli pohvaliti v naši družbi? Ali je res vse tako narobe? In ali je on tisti najbolj poklicani multipraktik, ki lahko sodi o vsemu in vsakomu? Dajte Zmago že enkrat malo disciplinirati tisti svoj ostarel moški ego? Saj vas nihče (in tudi ne nobena ženska) ne jemlje več resno. Razumite vendar to že enkrat pri teh leti, saj ste menda izobražen človek.
Marjo z Montinjana |  02 .09. 2026 ob  07: 16
17
Ni več neumnih otrok, ki bi potrebovali prilagojen program. Starši mislijo da so bolj pametni, ker omogočajo otrokom lažjo pot do enakega potrdila. Od Gabra naprej je naš izobraževalni program nič vreden. Še malo, pa boš za diplome zbirati pokrovčke embalaže.

V gospodarstvo prihaja vedno manj uporaben kader. Da o produktih UP ne govorimo.
Šperjo |  02 .09. 2026 ob  01: 38
11
edini migrant in forešt si ti !!!
kokodek |  01 .09. 2026 ob  21: 38
18
s svojimi bedastimi in sovražnimi izjavami jelinčič dokazuje, da je zelo nerazvit in povrhu vsega še hudoben, ki ga bi bilo treba deportirati nazaj v žabarijo, amen!
Občanka |  01 .09. 2026 ob  18: 04
Spoštovani Alp,



vaše trditve razkrivajo vaše nepoznavanje tega, kaj sploh pomenijo posebne potrebe in kako deluje pomoč v šoli.

Kot navajate, otroke s posebnimi potrebami uvrščate med "revne" in "socialno šibke" ter jih celo povezujete z nevzgojenostjo in vandalizmom.

Nevzgojeni otroci in neodgovorni starši so vedno obstajali, a to je povsem druga tema in nima nobene zveze z zdravstvenimi, nevrološkimi ali razvojnimi motnjami.

Govorite o zniževanju standardov. Potrebno je razumeti: pri prilagoditvah se učna snov in gradivo ne spreminjata. Ti otroci se morajo naučiti povsem enako snov kot vsi ostali. Gre za način pomoči, prilagoditev pristopa (več časa, miren prostor...) da lahko otrok to kar se je naučil, sploh izrazi in pokaže svoje znanje.

Preberite si malo zanimivosti o Einsteinu, Thomasu Edisonu, Nikoli Tesli, Richardu Bensonu. Po težavah katere so imeli pri učenju bi jih danes uvrščali med otroke s posebnimi potrebami.

Članek govori o tem, kako tem otrokom sistemsko pomagati, vi pa to izrabljate za podcenjevanje poštenega dela (delo v trgovini, zlaganje blaga na police v Lidlu) in širjenje predsodkov.

Preden širite napačne predstave o "zniževanju standardov", si natančno preberite kaj pomeni proces usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Verjemite, da je ogromno gradiva, ki zahteva razumevanje. Predvsem pa je tu zelo pomembna čustvena inteligenca in empatija udeležencev pri razvoju takih otrok.

Kljub vsemu, hvala za izmenjavo mnenj. Vse dobro vam želim.
vseved |  01 .09. 2026 ob  18: 01
-7
Zakaj Zmagec ne mara tujcev? Še posebej tistih...
Obala1 |  01 .09. 2026 ob  17: 31
25
Po Gaussu je vedno statisticno znano kaksna bo disperzija otrok In njihovih sposobnosti …odlocitev družbe je da skrbi za vse ker je tako tudi edino pravilno …ni mi pa jasno zakaj Regional daja temu pajacu medijski prostor za kao njegova mnenja? Će pogledam psiholog ni, pedagog tudi ne, strokoven ni ( edino je lahko politik ker zna lagat In krast )…. Zmago, Zmago, nisem hotel bit taksen no mislim da je edini način da dobis kaksen glas ma volitvah, da poklices tiste ki so te naredili Cornuto no.1 v Kopru , naj dajo glas za tebe :-)
ALP |  01 .09. 2026 ob  16: 52
Spoštovana občanka,



Se strinjam da revne družine, katere komaj shajajo čez mesec so definitivno prve na udaru oz. da njihova sposobnost prilagajanja ni primarno njihova odgovornost, ampak odraz družbe. To je en problem. in to se rešuje z primerno socijalno politiko, katera nima veze s šolskim sistemom. Pri tem se zavedam, da otroci v takih družinah imajo težave z dohajanjem v šoli. Vendar pa, zniževati učne standarde in pripeljati polpismene otroke do konca osnovne šole tudi ni rešitev. To mora biti sistemsko rešeno.

Vse kakor pa ni moja kritika na te družine ampak na tiste vmes, ki denarno niso revni so pa njihovi otroki pogosto deležni pomoči, ker starši raje dajo na nohte, parfume zadnji model iphone kakor na otroka. Ta del družbe je problematičen. To so tisti otroci, ki kasneje dirkajo z skuterji po mestu, zganjajo vandalizem in so "zgubljene duše" ker je sistem dovolil da v reševanju socijalno šibkih v ta vlak "švercajo" tudi taki, ki sistem izkoriščajo. Na koncu pa le ti si delajo levjo uslugo in končajo kakor težko zaposljivi in družbeno problematični. Skratka tisti ki bodo čez 20 let bili del socijalno šibkih. Torej splošno drvimo v družbo, ki bo drastično slabša kakor naši starši.

To je globalni problem... in mogoče tema za ven komentarja, vsekakor pa mislim, da je vaš komentar ven konteksta. Ker danes dokler država ima, lahko se govori o osnovnih pravicah. Jutri bodo privatne šole imele nivo, javne pa niti za program za osnovno pismenost.
Opazovalec |  01 .09. 2026 ob  16: 48
11
Je nekdo ljubosumen ker ga niso povabili.......no potolaži se za politika imaš še vedno dovolj velik IQ.
pinkopalinko |  01 .09. 2026 ob  16: 10
23
Zmago Veliki I., strokovnjak za padalstvo, farmacijo, ropanje cerkva, numizmatiko (zbiranje starega in novega denarja) in zdaj še vzgojo otrok s posebnimi potrebami.



Pa kje vedno znova najdete tega bizgeca, da komentira stvari o katerih nima pojma?
Občanka |  01 .09. 2026 ob  15: 57
ALP - vpliv ekranov na razvoj mladih je ena tema, diagnostika in pravice otrok s posebnimi potrebami pa povsem druga. Odločbe o posebnih potrebah izdaja Strokovna komisija na podlagi podrobnih medicinskih, pedagoških in psiholoških pregledov, ne pa na podlagi tega, koliko časa otrok preživi na računalniku.

Prilagoditve in dodatna strokovna pomoč niso "popuščanje", ampak osnovna pravica vsakega otroka, da doseže svoj maksimalni potencial, ker ga s pravim pristopom lahko doseže. Žalostno je, da se pomanjkanje znanja pretvarja v žaljenje najranljivejših skupin v naši družbi. Povežite se vsaj z eno družino otroka s posebnimi potrebami, preden podajate žaljive sodbe. Starši otrok s posebnimi potrebami se vsak dan borijo s sistemom, terapijami in neznanjem okolice - takšna stigmatizacija kaže le na to, kako malo veste o realnosti teh družin. Verjemite, da se starši ves čas izobražujejo, da bi razumeli njihove potrebe in pravilen pristop, da se ne bi počutili manjvredne zaradi "etiketiranja" družbe.

Digitalizacija, e-storitve, pametni telefoni, računalniški ekrani so postali del vsakdana vseh nas, ker nas v to sili sodobna družba. Po tej logiki smo vsi "mobitel invalidi" ?
1