V baziliki ves čas delujejo vodne črpalke, ki skušajo zajeti vodo okrog oltarja in pod rožnato-belimi kamnitimi oboki, piše AFP. Po besedah zastopnika bazilike Carla Alberta Tesserina, ki je odgovoren tudi za upravljanje s kulturno-zgodovinskim objektom, "govorimo o večmilijonski škodi". Kot je poudaril Tesserin, je bazilika že 20 let podvržena plimovanju morja, vendar tako visokega nivoja vode v Benetkah - 1,87 metrov - že dolgo niso beležili. Več vode je v baziliko vdrlo le leta 1966, ko je gladina morja v mestu dosegla 1,94 metra.

Tokrat je veter povzročil, da je na slovitem Markovem trgu nastalo jezero, voda pa je vdrla v cerkev. "Česa takega nismo videli še nikoli, niti v poplavi leta 1966", je povedal Tesserin, ki je obenem poudaril, da so že vrsto let opozarjali na to nevarnost, saj je cerkev na najnižji točki v Benetkah. Škode pa ne povzroča le voda, temveč tudi sol, ki se zažira v stene in umetnine cerkve.