Umivanje zob ni težko opravilo, a ljudje preslabo poznamo pravilno tehniko umivanja. Večina zgreši že na samem začetku – pri izbiri zobne ščetke. Ni vsaka zobna ščetka dobra oz. prava. Najpogosteje se ljudje poslužujejo zobnih ščetk s pretrdimi ščetinami, kar v kombinaciji s premočnim pritiskanjem povzroča mikroranice, skozi katere nato v telo vstopajo bakterije. Namesto trdih ščetin si raje omislite ščetko s kratko glavo ter gostimi in finimi ščetinami. Menjajte jo vsake tri mesece (prej, če ščetine niso več ''postrojene'') in jo po vsaki uporabi dobro osušite.

Umivanje zob z zobno ščetko ni dovolj za ustno higieno, saj je treba očistiti tudi medzobne prostore, česar s klasično ščetko ne moremo. Ta namreč poskrbi le za okoli 70 odstotkov zobnih površin. Za zadostno ustno higieno se moramo poslužiti še vsaj medzobne ščetke, s katero očistimo medzobne predele, kjer se sicer nabirajo obloge, kar lahko vodi do zobne gnilobe in vnetja dlesni, pojavijo pa se lahko tudi paradontalni žepki in posledično krvavitve.

Priporoča se uporaba zobne nitke v večernih urah ter čopaste ščetke, ki služi čiščenju sedmic in osmic, ki jih pogosto preskočimo. Zadnji zobje služijo grizenju in mletju. Če so uničeni, to vlogo prevzamejo prednji zobje, ki pa so namenjeni sekanju hrane. Zaradi dodatnih obremenitev pa lahko postanejo majavi.

Ena najbolj pogostih napak pri umivanju zob je močno drgnjenje po zobeh s hitrimi potegi. Polovica ščetke mora biti med ščetkanjem na dlesni, da jih masiramo in razpršimo toksine. Zobe ščetkajte nežno, saj grobo drgnjenje sčasoma vodi v mehanske poškodbe na zobeh in mikroranice.

Zobe umivajte z rahlimi krožnimi potegi od dlesni proti zobu. S tem se tudi žlebovi (prosta dlesen ob vrhu zoba) otresejo bakterij in ostankov hrane. S krtačko izvajajte drobne (pol)krožne gibe pribl. 10 sekund, potem pa se pomaknite za pol dolžine ščetke naprej. S takšno tehniko masiramo tako dlesen, kot tudi očistimo površino do pol milimetra pod nivojem dlesni.

Pomembno je, da ne preskočimo večernega umivanja zob, saj se ponoči ustavi naravno splakovanje zob s slino, kar je sicer praksa čez dan, bakterije pa so ravno tako prisotne v ustni votlini. Čez noč se tako veselo hranijo in razmnožujejo na hrani, ki se je zataknila med zobmi in jih s kislimi izločki uničujejo. Če si zob ne umijete več kot dva dni, to lahko vodi v resne težave, saj se v 48 urah plak (zobna obloga) pretvori v trdo oblogo, ki je z nežnim ščetkanjem ne moremo odstraniti.

Pomembno je, da si takoj po obroku zob ne umivate, saj lahko to naredi več škode kot koristi. Dobro je počakati vsaj 30 minut po zaužitem obroku ali kislih pijačah (gazirane pijače, naravni sokovi). Bakterije pri procesu razgradnje hrane v ustni votlini namreč povzročijo padec pH iz nevtralnega (pH 7) v kislega (pH 4,5). To vodi do zmehčanja zobne površine, ki je posledično bolj dovzetna za poškodbe. Pol ure po obroku se pH znova vrne na nevtralno raven. Namesto umivanja si zobe takoj po obroku raje umijte s splakovanjem, in sicer s kozarcem mlačne vode.

Pogosta napaka je tudi predolga uporaba iste zobne ščetke in nepravilno shranjevanje. Če se ščetka med neuporabo ne posuši, postane gojišče bakterij, zato jo hranite na odprtem in v navpičnem položaju.

Zobe si umivamo dvakrat do trikrat na dan - zjutraj, popoldne in zvečer - dve do tri minute. Ali so zobje dovolj čisti, lahko preverimo z jezikom, ko z njim drsimo po zobni površini in ugotavljamo ali je površina gladka ali hrapava. Po umivanju uporabimo zobno nitko in medzobno ščetko. Ne smemo spregledati niti jezika, ki ga očistimo z nekaj potegi ščetke od zadaj naprej. Pri tem bodite nežni, da ne poškodujete jezičnih papil.

Količino zobne paste večina napačno dozira in pod vplivom reklam pretirava. Za odraslo osebo zadostuje že količina zobne kreme v velikosti grahovega zrna, pri otrocih pa je dovolj paste že za velikost riževega zrna.

Kaj pa vrsta zobne paste? Zamislite si, da je zobna pasta šampon za lase. Če vas npr. muči skelenje, uporabljajte zobno pasto, ki zobovino nadgradi in na zobeh naredi zaščitni film, ki prepreči skelenje. Izogibajte se ustnim vodam z alkoholom, saj takšne izsušujejo ustno sluznico, suha sluznica pa ustvarja boljše pogoje za razcvet bakterij, ranice pa se počasneje celijo kot v vlažnem okolju.