Slovenija je zaradi zaostrenih varnostnih razmer, predvsem vojne v Ukrajini, v letu 2024 spremenila resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Z njo je zvišala ciljni delež obrambnih izdatkov za leto 2025 s prvotno predvidenih 1,53 odstotka na dva odstotka BDP-ja. Takratne ocene, ki jih je pripravil vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so BDP za leto 2025 postavljale pri okoli 70,9 milijarde evrov.

Zvišanje cilja je pomenilo občuten skok izdatkov že v primerjavi s prejšnjimi načrti. Pred spremembo resolucije je bilo za obrambo predvidenih 1,08 milijarde evrov, novi cilj pa je znesek dvignil na približno 1,405 milijarde evrov, torej za okoli 330 milijonov evrov več. Prav poraba tega dodatnega denarja je v javnosti sprožila številna vprašanja.

Na ministrstvu za obrambo so za Forbes Slovenija pojasnili, da dokončnih podatkov o realizaciji še nimajo. Ti bodo znani maja 2026, ko bodo prejeli končne podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o vojaških pokojninah. Slovenija mora nato o višini obrambnih izdatkov poročati tudi Natu.

Natova metodologija namreč med obrambne izdatke ne šteje zgolj neposrednih stroškov za vojsko, orožje in opremo. Vanje so vključeni tudi stroški upravnega dela ministrstva za obrambo, delovanje Slovenske vojske in inšpektorata za obrambo, sredstva za vojaške pokojnine, urad za varovanje tajnih podatkov ter nekateri izdatki drugih ministrstev in podjetij posebnega pomena za obrambo.

V skupnem lanskem znesku 1,4 milijarde evrov so tako zajeti proračunski izdatki ministrstva za obrambo v višini 1,046 milijarde evrov ter dodatnih 367 milijonov evrov, ki odpadejo na vojaške pokojnine, urad za varovanje tajnih podatkov in druge povezane izdatke.

Največ sredstev za opremo Slovenske vojske je bilo namenjenih večjim obrambnim nakupom zadnjih let, med njimi letalu Spartan, sistemom protizračne obrambe Iris-T, artilerijskim sistemom francoske izdelave ter rednim nabavam streliva, vojaške opreme in obnovi vojaške infrastrukture.

Načrti za prihodnja leta ostajajo manj konkretni. Na ministrstvu za letos, ko naj bi obrambni izdatki dosegli 2,2 odstotka BDP-ja oziroma okoli 1,6 milijarde evrov, napovedujejo nadaljevanje modernizacije in opremljanja Slovenske vojske, gradnjo infrastrukture ter projekte za krepitev odpornosti države.