"Dobrodelnosti je v svetu manj, kot bi si verjetno želeli," je poudaril Tibor Rutar z oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Za darovanje se posamezniki odločajo iz različnih vzgibov. Darujejo, ker sem jim zdi to prav ali ker se želijo ob tem počutiti prijetno. Nekateri pa zgolj zato, da dobrodelnost pokažejo navzven.

Ali so vsi razlogi enako dobri, je zahtevno filozofsko vprašanje. "Pomembneje je, da imajo vse oblike darovanja enako dobre posledice - pomagajo ljudem v stiski," je pojasnil Rutar.

Transparentnost je ključna za zaupanje

Precej lažje je odgovoriti na vprašanje, kako humanitarna organizacija pridobi zaupanje. Zanj je ključna transparentnost, odgovarja sogovornik.

V društvu Upornik za transparentnost skrbijo z mesečnim objavljanjem finančnih poročil na spletni strani, je povedal član društva Peter Kapelj. Pri zaupanju sicer pomembno vlogo igrata tudi prepoznavnost predsednika društva Borisa Krabonje ter podpora športnikov in znanih. "Če nas podpre športnik, nam da dodatno zadovoljstvo in odgovornost. To da ljudem dodatno spodbudo, da je društvu mogoče zaupati," je dejal. V nekaterih humanitarnih organizacijah sicer za transparentnost skrbijo tako, da zbirajo konkretne potrebščine.

Med večjimi in bolj prepoznavnimi dobrodelnimi organizacijami je gotovo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Predsednica Anita Ogulin je pojasnila, da pri njih vse prejemnike pomoči natančno preverijo. Za transparentnost skrbijo nadzorni odbori, izvajajo pa tudi redne zunanje revizije.

Kako preveriti, ali donacija pride v prave roke?

Kapelj izpostavlja, da je ob odločitvi o darovanju treba izbrano organizacijo preveriti, darovalci naj zahtevajo finančna poročila. "Donator mora imeti v vsakem primeru možnost vpogleda na transakcijski račun. Če vam tega ne zaupajo, potem je treba premisliti in morda sredstva nameniti komu drugemu," je opozoril.

Ogulinova pa svetuje, naj ljudje donirajo organizacijam, ki imajo jasna pravila delovanja. "Ljudje naj se odzivajo na stiske v okolju, v katerem živijo. Če bi se odzivali, bi točno vedeli, komu in bi lahko darovali neposredno," je pozvala.

Letno do 200 primerov neupravičenega zbiranja prostovoljnih prispevkov

A na dobrosrčnost so pozorni tudi goljufi. Policija sicer opozarja, da nepridobitne pravne in fizične osebe potrebujejo dovoljenje upravne enote za zbiranje od vrat do vrat. Policisti svetujejo, da občani pred darovanjem zahtevajo vpogled v dovoljenje. Če ga nimajo ali pa posumijo, da je ponarejeno, naj o tem obvestijo policijo. Občani naj si zapomnijo podroben opis storilca in morebitnega vozila, so pozvali na policiji.

Dovoljenje upravne enote pa ni potrebno ob zbiranju prispevkov v lastnih prostorih, po telefonu, s položnicami ali prek škatel v trgovinah.

Letno sicer obravnavajo med 150 in 200 primerov neupravičenega zbiranja prostovoljnih prispevkov, ko kršitelj prispevke zbira v nasprotju z zakonom o varstvu javnega reda in miru. Do sredine lanskega novembra so policisti obravnavali 123 tovrstnih kršitev. Kršitelji so najpogosteje državljani Romunije, Hrvaške in Slovenije, so pojasnili na policiji. Globe znašajo od 104 do 800 evrov.

Darovanje, ki ne stane nič

Kot je zahtevno vprašanje, zakaj ljudje darujejo, je težko odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj nekateri ne darujejo.

Človekovo razmišljanje pogosto ni racionalno, pri delovanju nas vodi vrsta hevristik oz. miselnih bližnjic, ki omogočajo odločitve brez napora, je pojasnil Rutar. Tako se ljudje odločajo tudi ob posmrtnem darovanju organov ali pa ob darovanju 0,5 odstotka dohodnine, ki posameznika sicer nič ne stane.

"Ker je privzeta nastavitev pri dohodnini ta, da ne darujemo, in ker moramo za darovanje izpolniti posebno pisno vlogo, v kateri zabeležimo svoje odstopanje od privzete nastavitve, tega marsikdo ne stori. Nekaj podobnega se najverjetneje zgodi pri sodelovanju ali nesodelovanju v sistemu posmrtnega darovanja organov v primeru prometne nesreče," je pojasnil.

Kljub vsemu pomena humanitarnih organizacij in društev ni mogoče spregledati. Njihovi prostovoljci namreč ne razmislijo le o tem, komu bo namenjena pomoč, ampak tudi, kakšna oblika pomoči je najbolj smiselna. Kapelj je tako izpostavil dilemo, s katero se je srečalo društvo Humanitarček. "Starejši osebi so prostovoljci kupili novo pečico, ki je ni potrebovala, ker se je raje grela ob peči na drva. Treba je razmišljati, da se ne vsiljuje ljudem tistega, česar ne rabijo," je razložil.