V PORTOROŽU O JUNAKIH IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE: Simpozij posvečen Sergeju Mašeri in Milanu Spasiću

Piran

V Portorožu so danes pripravili zgodovinski simpozij o junakih iz druge svetovne vojne Sergeju Mašeri in Milanu Spasiću in pomenu njune žrtve. Piranski pomorski muzej, poimenovan prav po Mašeri, je posvet pripravil ob svoji 70-letnici ter ob 80. obletnici ustanovitve Mornariškega odreda Koper in 70. obletnici podpisa Londonskega sporazuma.

Poročnika bojne ladje Sergej Mašera in Milan Spasić sta 17. aprila 1941, po kapitulaciji jugoslovanske vojske, v črnogorski luki Boka Kotorska za ceno lastnih življenj razstrelila rušilec Zagreb. To sta storila, da ladja ne bi padla v roke italijanskemu okupatorju.

Kot je zapisala glavna organizatorka posveta z naslovom Mašera&Spasić - med junaki in ideološkimi simboli, muzejska svetnica Nadja Terčon, se je Mašera v slovensko in svetovno pomorsko zgodovino vpisal s svojim junaškim dejanjem, ki je dvignilo moralo med vojaki, imelo ugled doma in v tujini in je bilo, ker je bilo storjeno v skladu z mednarodno vojaško etiko, razumljeno kot velik dosežek junaštva in žrtvovanja.

Mašera in Spasić sta edina udeleženca druge svetovne vojne, ki sta bila odlikovana tako z enim najvišjih odlikovanj jugoslovanskega kralja Petra II. kot z redom narodnega heroja SFR Jugoslavije, je opozoril soorganizator posveta, pisatelj in prvi svetnik veleposlaništva Srbije v Sloveniji Aleksandar Gatalica. Kot je dodal, sta bila mlada častnika proti svoji volji prisiljena v ideološka tekmovanja, kar se je nadaljevalo tudi po njuni smrti.

Po besedah v.d. direktorja pomorskega muzeja Franca Jurija žrtvovanje Mašere in Spasića spodbuja poglobljeno refleksijo. "Če razmišljamo, kaj se dogaja danes, in primerjamo takratne vrednote nekaterih častnikov, takratno doživljanje in odzive na vojno nekaterih pomorščakov, vidimo, da se nismo naučili veliko zgodovine. In da je to, kar se dogaja danes, še hujše od tistega, kar smo spoznali v tistem času. Kajti zdaj je glavni cilj civilno prebivalstvo, od Gaze do Ukrajine, do Libanona. Za razumevanje, kaj se danes dogaja, je vedno dobro razumeti, kaj se je dogajalo v drugi svetovni vojni," dejal Juri.

Kot je še pojasnil, je to poglavje druge svetovne vojne pri nas morda manj znano, ker se je dogajalo v Črni gori. Zamisel za simpozij je nastala lani ob obisku srbske veleposlanice v muzeju. Na dogodek so povabili poznavalce dogodkov iz Slovenije, Črne gore, Srbije in Italije.

Med udeleženci je tudi zgodovinar Andrej Rahten. Med drugim je povedal, da so kljubovalne akcije v aprilski vojni po kapitulaciji izpeljali tudi mornariški časniki Ivan Kern, Mirko Pleiweiss in Zdravko Šmitek. Slovenci so sicer v obdobju med svetovnima vojnama sestavljali skoraj 30 odstotkov častniškega kadra jugoslovanske mornarice, je poudarila Bogdana Marinac iz pomorskega muzeja.

S simpozijem so obudili tudi spomin na 15. oktober 1944, ko so v Loparju v slovenski Istri ustanovili partizanski Mornariški odred Koper. Obletnica dogodka je v Piranu občinski praznik.

Mašera in Spasić sta bila leta 1973 razglašena za narodna heroja tedanje Jugoslavije. Pokopana sta v Črni gori, Mašera pa ima spominsko obeležje tudi v Aleji slavnih v Novi Gorici. Pomorski muzej v Piranu nosi ime Sergeja Mašere, rojenega leta 1912 v Gorici, od leta 1967.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
zoran13 |  27 .10. 2024 ob  23: 28
Obstajala pa je tudi mladinska delovna brigada MDB Sergej Mašera iz Kopra v kateri so bili brigadirji iz Kopra, Izole, Pirana ter Obalnokraške regije, ki je med drugim sodelovala na delovni akciji ZMDA Kozjansko 78. Na deloviščih na Kozjanskem se je kopalo in kasneje polagalo telefonski kabel, pri tem so pomagali in tudi nadzirali iz podjetja PAP Ljubljana. Na delovni akciji smo se srečevali mladi iz celotne domovine ter prispevali k obnovi Kozjanskega ter pomagali domačinom pri odpravi nesorazmerno slabega razvoja tega območja. Med drugim so se med brigadirji spletli lepi, neponovljivi, tovariški, prijateljski odnosi, saj je bilo vse skupaj na prostovoljni bazi. Morda je bila takrat to sreča, da se je doživelo in sodelovalo v takšnih aktivnostih takratne ZSMS ter ostalih organizacij ter domačinov, pri katerih so bili zapisani z velikimi črkami prijateljstva in hvaležnosti mladim, ki so prispeli tako daleč in pomagali tistim, ki so bili pomoči najbolj potrebni...