V Oslu in Stockholmu bodo danes podelili Nobelove nagrade. Najprestižnejša med njimi, nagrada za mir, gre letos v roke Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Organizacija bo nagrado prejela prav v času, ko je sirski jedrski arzenal pod njenim okriljem še korak bližje k uničenju.
Norveški odbor za Nobelovo nagrado je 11. oktobra ob odločitvi, da gre nagrada OPCW, poudaril, da si je organizacija nagrado prislužila z obsežnimi prizadevanji za odpravo kemičnega orožja.
Le malo pred prejemom osem milijonov kron (slabih 900.000 evrov) vredne nagrade je OPCW prišla korak bližje k polnemu uničenju sirskega kemičnega arzenala. ZDA so namreč pred dnevi pristale na to, da bodo najnevarnejši del sirskega kemičnega orožja uničile na ladji na morju.
Nobelova nagrada za mir bo šla drugo leto zapored v roke organizaciji, saj jo je lani prejela Evropska unija. V imenu OPCW jo bo prevel njen generalni direktor Ahmet Üzümcu, ki napovedal, da bo organizacija z denarjem od nagrade ustanovila svojo nagrado. Z njo ne nameravajo tekmovati z Nobelovo nagrado, temveč želijo le podeliti priznanje tistim, ki prispevajo k njihovim ciljem, je pojasnil Üzümcu.
Preostale Nobelove nagrade - za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in literaturo, bodo danes podelili v Stockholmu. Nagrado za medicino bodo prejeli Američana James E. Rothman in Randy W. Schekman ter Nemec Thomas C. Südhof, za fiziko Belgijec Francois Englert in Britanec Peter W. Higgs, za kemijo pa ameriški raziskovalci Martin Karplus, Michael Levitt in Arieh Warshel. Nagrada za ekonomijo gre v roke Eugenu F. Fami, Larsu Petru Hansenu in Robertu J. Shilleru, za literaturo pa kanadski avtorici Alice Munro. Slednje sicer zaradi slabega zdravja na podelitev ne bo, nagrado bo v njenem imenu prevzela hčerka Jenny.
Podelitev Nobelovih nagrad, ki tradicionalno poteka na dan smrti Alfreda Nobela, bo tokrat verjetno potekala nekoliko v senci žalne slovesnosti za južnoafriškim borcem proti apartheidu in prav tako Nobelovim nagrajencem za mir Nelsonom Mandelo.
