Evropska komisija vsakih pet let objavlja razpored z datumi začetka in konca poletnega časa. Pri nas to ureja uredba o določitvi obdobja poletnega časa.

Konec obdobja poletnega časa je zadnjo nedeljo v oktobru, in sicer ob 3. uri po poletnem času, ko se ura prestavi za eno uro nazaj. Obdobje poletnega časa pa se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem pasovnem času tako, da se ura prestavi za eno uro naprej.

Kot so sporočili z urada za meroslovje, skoraj vse evropske države ter Severna Amerika premikajo ure na poletni čas. Ta je bil najprej vpeljan v Nemčiji in Avstriji leta 1916, kasneje tudi drugod, vendar se je po drugi svetovni vojni večinoma ukinil. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je zaradi energetske krize marsikje ponovno vpeljal.

Leta 2000 je EU sprejela tudi direktivo o poletnem času. Prehajanje na poletni čas je sicer v Sloveniji uredil že zakon iz leta 1983, sprejet zaradi naftne krize. Da pa vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo uro nazaj in zadnjo nedeljo v marcu za uro naprej smo dokončno določili leta 2006.

Države EU so leta 2007 izdelale poročilo o vplivu določb o poletnem času na delovanje določenih sektorjev. Po preučitvi poročil držav članic je Evropska komisija sprejela zaključek, da je sedanja ureditev poletnega časa še vedno primerna. Nobena članica namreč ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi poletnega časa.

Po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je Slovenija prav tako ugotovila, da je ureditev poletnega časa glede organizacije dela primerna in da se prihrani pri porabi električne energije.

Medtem ko zagovorniki premikanja urnih kazalcev opozarjajo na prihranek energije, pa nasprotniki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.