Nekdanja uslužbenka finančnega urada in zdaj upokojenka Vrečarjeva je izpovedala, da se spomni, da je šlo pri omenjeni zadevi za prodajo opcijske pogodbe, več pa se zaradi časovne oddaljenosti in dejstva, da nima vpogleda v spis ali zapisnike, ni spomnila.

Tako je sodišče predvajalo zvočni posnetek njene izpovedbe v prvem sojenju leta 2018. Tedaj je Vrečarjeva povedala, da so se v sklopu finančnega nadzora osredotočili na posel z delnicami Intereurope, ker je bila izkazana izguba.

Med drugim so pri razvozlavanju verige poslov ugotovili, da določeni podatki manjkajo, zato so šli na Banko Celje po manjkajoče dokumente. Med nadzorom so ugotovili, da je v verigi nakupov in prodaji delnic prišlo do namernega oškodovanja Istrabenza.

V tistem času se je med drugim borzna cena delnic Intereurope bistveno znižala glede na ceno, navedeno v terminski pogodbi. Istrabenz je tako z vstopom v terminski posel omenjene delnice prodal po bistveno nižji ceni od tiste, po kateri jih je kupil, je dodala.

Obtoženega Bavčarja danes ni bilo na sodišče, prišel pa naj bi na naslednji narok 1. junija, ko naj bi zaslišali še vrsto drugih prič.

Bavčar kot predsednik uprave Istrabenza je po prepričanju tožilstva leta 2007 zlorabil svoj položaj ter v nasprotju z dolžno skrbnostjo in interesi družbe na podlagi predhodnega dogovora z Golubićem kot nov terminski kupec vstopil v terminski posel, ki ga je Maksima Holding sklenila z Banko Celje.

Bavčar naj bi pri tem vedel, da bo Istrabenz delnice Intereurope močno preplačal in da je edini namen posla Maksimi Holdingu omogočiti izstop iz omenjenega posla.

Istrabenz je le dan po nakupu omenjenega paketa delnic za skupno dobrih 14 milijonov evrov le-tega naslednji dan prodal Banki Celje za 10,3 milijona evrov. Istrabenz je bil s tem oškodovan za razliko v ceni v višini 3,7 milijona evrov. Obtožnica Bavčarja bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja, Golubića pa pomoči pri tem dejanju s tem, ko je Bavčarju dal na razpolago sredstva za izvedbo posla.

Prvostopenjsko sodišče je aprila 2019 Bavčarja in Golubića spoznalo za kriva, leto kasneje pa je Višje sodišče v Kopru sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje pred povsem spremenjenim senatom.