Prav planinci, ki se z gorništvom sicer ne ukvarjajo, lahko ob nepoznavanju zakonitosti ravnanja v gorah predstavljajo nevarnost za nesrečo, je poudaril Kralj.

Strele v gorskem svetu so krute in ne izbirajo ciljev

Napovedujejo pa se tudi vroči dnevi, v katerih v gorah prihaja do hitrih vremenskih preobratov, tudi do neviht s strelami, ki vsako leto v naših gorah terjajo kar nekaj smrtnih žrtev. Kralj vsem gornikom svetuje, naj se v primeru hitre spremembe vremena čim prej vrnejo. "Gora jih bo namreč počakala, strele pa so zelo krute in ne izbirajo ciljev," je pojasnil.

Poudaril je tudi, da je v gorah, zlasti na severnih pobočjih, še vedno nekaj snega. Na teh snežiščih, ki jih je na planinski poti treba prečkati, je nevarnost zdrsov. Prav zdrsi in padci pa so med najpogostejšimi vzroki za nesreče. Kot je povedal Kralj, so v četrtek izvedli že šesto reševanje v tem tednu. Tri nesreče so se končale s hudimi poškodbami.

Zaradi snežišč se pri pohodih v visokogorje opremimo tudi z derezami in cepinom

Zato Kralj svetuje, naj ljudje v gore zahajajo primerno opremljeni in fizično pripravljeni. Za pohod v gore so tako potrebni primerna visoka obutev, topla oblačila in dovolj tekočine, da ne pride do dehidracije. Če se odpravljajo višje, v gorski svet, naj se planinci opremijo tudi z alpinistično čelado, zaradi snežišč pa na območjih nad 2000 metri še z derezami in cepinom. Zlasti tisti, ki gorništva niso vajeni, naj si izbirajo primerne ture, ki jih bodo tudi zmogli.

O razmerah in zahtevnosti poti naj se pozanimajo tudi pri Planinski zvezi Slovenije, svetuje Kralj. Ne priporoča pa, da bi si informacije pridobivali na spletnih forumih, saj policija ugotavlja, da vse več ljudi, ki tudi sami o tem ne vedo dovolj, zavaja druge in jih spravlja v nevarnost.

V primeru nesreče ravnajmo preudarno in solidarno

"Nesreča nikoli ne počiva in lahko se zgodi, tudi če upoštevamo vse zakonitosti," je opozoril. V primeru nesreče je poškodovanega najprej treba zaščititi pred dodatnimi nevarnostmi, denimo pred padajočim kamenjem. Nato mu po svojih močeh ponudimo pomoč, takoj pa je treba obvestiti tudi policijo oz. reševalce na številki 113 ali 112. Na pomoč bodo priskočili dežurna ekipa za helikoptersko reševanje v gorah ali pa gorski reševalci, ki so pripravljeni na izpostavah gorske reševalne zveze, je pojasnil Kralj.

V času dežurstva v poletni sezoni so po njegovih besedah odzivni časi reševalnih ekip zelo kratki. Od klica do vzleta helikopterja mine med sedem in 10 minut, na območju Julijskih Alp in Kamniških Alp pa so reševalci že v slabe pol ure.

Kralj svetuje, naj poškodovani ostane na istem mestu, da ga reševalci ne bodo iskali. Zlasti pa opozarja, da naj bodo v primeru reševanja v steni s poškodovanim solidarni tudi drugi gorniki. Tudi tisti naj mirujejo, saj morebitno padajoče kamenje lahko ogrozi poškodovanca in reševalni helikopter, s tem pa celotno reševalno akcijo.

Gorski reševalci se srečujejo tudi s primeri, ko ljudje helikopterju mahajo v pozdrav, reševalci pa ne vedo, ali je kdo med njimi poškodovan. Zato Kralj svetuje, naj mahajo le tisti, ki res potrebujejo pomoč. Sicer pa je mednarodni znak za to, da nekdo potrebuje pomoč, dvig obeh rok v položaj črke "Y".

Vsaka reševalna akcija v gorah je zelo zahtevna in ogroža tako reševalce kot ponesrečence, je še opozoril Kralj. Tega bi se po njegovih besedah morali zavedati predvsem tisti, ki nesreče povzročijo iz malomarnosti, tisti, ki v hribe zahajajo neopremljeni in nepripravljeni.