Smilj je rastlina, značilna za sredozemsko vegetacijo, ki v zadnjih letih prehaja v kmetijstvo zaradi dragocenih biološko aktivnih sestavin, ki se uporabljajo predvsem v farmacevtske in kozmetične namene.

Do konca maja 2019 bodo tako raziskovalci z Oddelka za aplikativno naravoslovje in študenti Sredozemskega kmetijstva in Biodiverzitete oziroma Varstvene biologije aktivno vključeni v operaciji, katere namen je izkoristiti endogene in gastronomske potenciale zaledja slovenske Istre ter to razvijati v skladnem odnosu med turizmom, okoljem in potrebami družbe. V ta namen bo vzpostavljen razvojni in učni kmetijski center slovenske Istre.

Cilji projekta so zelo konkretni in zanimivi za širšo okolico: "Vzpostavili bomo učilnico v naravi, ki bo služila kot podporno učno in podjetno okolje za mlade, pridelovalce, vrtičkarje, širšo javnost in druge obiskovalce, z namenom vključevanja vsebin, katerih cilj je medgeneracijsko učenje, popularizacija naravne in kulturne dediščine Istre na področju prehrane," razlaga izr. prof. dr. Dunja Bandelj in ob tem poudarja: "Pomemben vidik bo vsekakor delo na področju diverzifikacije kmetijske dejavnosti in inovativnosti v kmetijstvu – na naši fakulteti bomo tako poskrbeli za vključevanje laškega smilja v ekološko pridelavo kot novo poslovno priložnost za kmetije in mlade podjetnike, hkrati pa bomo s programom izobraževanja in osveščanja okrepili konkurenčnost kmetijstva v slovenski Istri."

Natančneje bo Oddelek za aplikativno naravoslovje UP FAMNIT poskrbel za vzpostavitev trajnega demonstracijskega polja laškega smilja v okviru Centra za razvoj kmetijstva na Purissimi. S smiljem, tipično sredozemsko rastlino z latinskim imenom Helichrysum italicum se oddelek ukvarja že nekaj časa. Spomnimo, da so njihovi raziskovalci poleti kot prvi na svetu uspešno posekvencirali genom te rastline, ki je že prepoznana kot tržna niša na Korziki, intenzivno pa jo sadijo tudi v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem za pridelavo dragocenega eteričnega olja. To vsebuje učinkovine proti staranju in različnim vnetjem, zato ga že uporabljajo v farmaciji in kozmetiki (na primer podjetja L'Occitane, L'Oréal). Uvajanje smilja ponuja torej številne nove poslovne možnosti: "Podnebje v Slovenskem primorju ponuja idealne pogoje za uvajanje rastline in z zadružnim pridelovanjem bi lahko kmetje pridelek vključili v farmacevtsko ali zeliščarsko dejavnost oziroma razvijali nove produkte, kot so, denimo, kreme ali destilati. S tovrstno diverzifikacijo pridelka bi lokalni pridelovalci imeli možnost dodatnega vira dohodka, ponudile pa bi se tudi možnosti za razvoj socialnega podjetništva. Ekološka pridelava trenutno zelo cenjene rastline pa bi predstavljala novo turistično atrakcijo," našteva dr. Bandelj.

V delovanje omenjenega demonstracijskega polja na Purissimi bodo, kot rečeno, vključeni tudi študenti in raziskovalci UP FAMNIT. Po pripravi polja jih bo čakala proučitev vpliva gojenja smilja na naravo in okolje, nato pa bodo pripravili tehnološka navodila za gojenje in oskrbo nasada za pridelovalce v Slovenski Istri, ki se bodo odločili za implementacijo rastline v kmetijsko pridelavo. Delo v laboratoriju bo imelo za rezultat vzpostavitev lastnega sadilnega materiala, katerega bo potrebno še razmnoževati. Pomembne bodo tudi izobraževalne aktivnosti, saj bo potrebno seznaniti širšo javnost in posamezne ciljne skupine v zvezi z uporabo in zdravilnimi učinkovinami smilja.