Projekt združuje dva velika konzorcija. Evropski konzorcij European Reference Genome Atlas (ERGA) je pomemben vozel svetovne mreže Earth Biogenome Project (EBP). Cilj ERGE je posodobiti laboratorijska in bioinformatična orodja za sekveniranje referenčnih genomov evropskih vrst in tako pomembno prispevati h katalogizaciji in karakterizaciji genomov celotne evkariontske biotske raznovrstnosti Zemlje v obdobju desetih let.

Drugi konzorcije je BIOSCAN del svetovne mreže International Barcode of Life (IBOL), katerega cilj je določitev zaporedij črtnih kod DNA svetovne bioidiverzite, kot novo orodje za taksonomsko identifikacijo vrst. Črtne kode DNA bodo umeščene v bazo podatkov Barcode of Life Data Systems (BOLD) – repozitorij, ki vključuje referenčno knjižnico črtnih kod DNA, ki jih je mogoče uporabiti za dodelitev identitet sekvencam DNA neznanega izvora.

V projektu BGE sodeluje Univerza na Primorskem kot koordinatorica slovenskega konzorcija ERGA, ki povezuje osem slovenskih inštitucij, ki delujejo na področju molekularne ekologije in varstva narave: Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za varstvo okolja iz Velenja, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Nacionalni inštitut za biologijo, Gozdarski inštitut Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije. Slovenija, kot vroča točka biodiverzitete, bo lahko v sklopu projekta določila celotne referenčne genome kar 80 vrst, ki jih bodo izbrali raziskovalci iz članic slovenskega konzorcija.

Univerza na Primorskem sodeluje tudi kot partner z izkušnjami na področju državljanske znanosti (angl. Citizen Science), ki jih razvija znotraj projekta Step Change, financiranega s strani finančnega mehanizma Obzorje 2020. Vodi ga prof. dr. Elena Bužan, ki je tudi vodja projekta BGE za Slovenijo ter koordinatorica odbora za Citizen Science pri ERGI.

Projekt v vrednosti 20 milijonov evrov se bo začel 1. septembra 2022 pod koordinatorstvom inštitucije Naturalis Biodiversity Center iz Nizozemske. Namen projekta je določitev čez 800 referenčnih genomov evropskih vrst in čez 10.000 črtnih kod DNA.

Prof. Elena Bužan je ob tej priložnosti povedala: "Zelo smo ponosni, da smo uspeli v zelo kratkem času povezati pravzaprav vse slovenske inštitucije, ki delujejo na področju genomike in varstva narave, v delujoči konzorcij in tako pripraviti naš predlog vključitve Slovenije kot vroče točke biodiverzitete. Menim, da je to začetek izjemnega sodelovanja tako na slovenskih kot evropskih in svetovnih tleh med raziskovalci, ki delujejo na področju genomike in biodiverzitete. Vsekakor bo projekt prispeval tudi k dvigu ozaveščenosti med različnimi deležniki (ministrstva, industrija, nevladne organizacije, državljani) o pomenu poznavanja genov in genomske biodiverzitete za pridobitev novih znanj za razvoj bioekonomije, kmetijstva in medicine, kakor tudi o pomenu genetske zasnove kot pomembnega dejavnika za prilagajanje vrst na prihajajoče okoljske spremembe. Nova znanja bodo močno okrepila vrednost raziskav, povezanost med raziskovalci in končnimi uporabniki raziskovalnih dosežkov ter, kar je morda najpomembnejše, tudi zaupanje med različnimi deležniki."