Odločitev o združitvi Haca in ARZ bo hrvaška vlada predvidoma sprejela ta ali naslednji teden, danes poroča Večernji list. Hac bo nato upravljal 1112 kilometrov hrvaških avtocest.

Butković je za današnji Jutarnji list pojasnil, da bodo z dnevom združitve javnih podjetij formalno razveljavili tudi pogodbo o koncesiji, ki je ARZ dajala pravico do zaračunavanja cestnine na avtocesti med Reko in Zagrebom ter med Reko in mejnim prehodom Jelšane, pa tudi mostnino na otok Krk. Z izgubo koncesije bo odpravljena tudi zakonska podlaga za mostnino, je dejal minister.

Letošnje poletje brez podražitve cestnin

Postopek združevanja Haca in ARZ naj bi trajal nekaj mesecev, kar bi pomenilo, da bi lahko mostnino ukinili jeseni, a v Zagrebu že iščejo pravne modele, da bi lahko to storili že 15. junija, navaja Jutarnji list.

Odpravo mostnine sredi junija bi lahko opravičili kot enega od ukrepov za privabitev čim več turistov, potem ko je pandemija novega koronavirusa hrvaški turizem spravila na kolena. V Hacu in ARZ so že napovedali, da letos ne bo sezonske desetodstotne podražitve cestnin za avtoceste, ki jih upravljajo. Razmišljajo celo, da bi v poletnih mesecih cestnino za avtoceste pocenili za med 10 do 20 odstotkov, navaja Jutarnji list.

Na hrvaškem ministrstvu za promet trdijo, da odločitev o združitvi podjetij in ukinitvi mostnine ni predvolilna poteza. Pojasnili so, da rešitev za vzpostavitev brezplačnega prečkanja mostu na Krk iščejo že več kot leto dni, saj je ta most edini preostali na Hrvaškem, za katerega je treba plačati mostnino. Temu naj bi doslej nasprotovale banke upnice. Mostnina sicer ARZ letno prinese 33 milijonov kun (4,4 milijona evrov) prihodkov.

Hrvaška vlada in ARZ sta bila v preteklih letih zaradi mostnine tudi tarča protestnikov, posebej s Krka. Tamkajšnji prebivalci si namreč ukinitve plačila želijo, saj naj bi tako izboljšali svojo konkurenčnost na turističnem trgu.

Prestrukturiranje cestnega sektorja teče od leta 2017

Združitev Haca in ARZ je del obsežnega prestrukturiranja cestnega sektorja na Hrvaškem, ki je steklo leta 2017. Ta poteza naj bi prinesla občutno znižanje operativnih stroškov in lažjo uvedbo napovedanega novega elektronskega sistema zaračunavanja cestnin.

Medtem je bilo na Hrvaškem reprogramiranih za 3,7 milijarde evrov dolgov avtocestnih podjetij, pa tudi približno 1,3 milijarde evrov dolgov podjetja Hrvatske ceste. Hrvaška je v tej luči izdala tudi za 1,252 milijarde evrov obveznic, pri domačih bankah pa je dobila 1,8 milijarde evrov posojil. Celotni dolg za ceste naj bi poplačali do leta 2030, je poročal Novi list. Odpustili so tudi deset odstotkov delavcev, v združenem podjetju pa bo zaposlenih približno 2750 ljudi.