Slovenski kulturni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo danes, bo letos zaradi trenutnih razmer v veliki meri obeležen v digitalnem okolju. Kulturne ustanove so kljub temu pripravile različne programe, predsednik republike Borut Pahor pa bo ob tej priložnosti nagovoril iz svoje palače, kamor je povabil tudi letošnje Prešernove nagrajence. V Vrbi ne bo tradicionalne proslave, pohod po poti kulturne dediščine pa se bo preselil na splet. Tudi dogodki Prešernovega smenja v Kranju bodo večinoma virtualni. V obeh krajih bodo za individualne oglede odprti muzeji.
TRADICIONALNI RECITAL PREŠERNOVE POEZIJE TUDI V KOPRU: Kulturni praznik praznujemo na spletu!
Slovenija
Tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga pred njegovim spomenikom na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, bo potekal le v neposrednem radijskem prenosu. Več deset dramskih igralk in igralcev, članov združenja, bo pesnikove verze interpretiralo v živo iz studiev Radia Slovenija. Prenos bo na 3. programu nacionalnega radia - programu Ars, poezija pa bo prek ozvočenja odmevala tudi v mestnih središčih prestolnice, Kopra, Celja in Maribora.
Gledališča bodo predvajala različne predstave, v kranjskem, ki nosi ime po Francetu Prešernu, bodo prikazali tudi pogovor z letošnjimi nagrajenci. Različne programe v digitalni različici so pripravili tudi muzeji, galerije in knjižnice po državi. Veliko galerij in muzejev vabi ob upoštevanju ukrepov na razstave v živo.
Tudi vsakoletna državna proslava na predvečer praznika je letošnje Prešernove nagrajence počastila le v televizijskem posnetku na nacionalni televiziji.
Prešernovi nagradi sta prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, nagrade Prešernovega sklada pa Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek in gledališki režiser Tomi Janežič za dosežke v zadnjih treh letih, Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Aleksander Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Term Čatež.
Ena najbolj prepoznavnih slovenskih prireditev ob kulturnem prazniku je Prešernov smenj v Kranju, ki vsako leto privabi okoli 20.000 obiskovalcev. Letos so zaradi epidemiološke situacije Zavod za turizem in kulturo Kranj ter druge sodelujoče kranjske kulturne ustanove prisiljene glavnino dogajanja ob prazniku preseliti na splet, medtem ko se bodo po Kranju in njegovih odprtih kulturnih hramih glede na prepoved prehajanja občinskih meja lahko sprehodili le Kranjčani.
Ti si bodo lahko ogledali ulične galerije z več razstavami na velikih panojih po mestu ter muzeje, ki bodo v skladu z epidemiološkimi ukrepi omogočali oglede individualnim obiskovalcem. Na Prešernovem smenju, ki je tokrat razpotegnjen na tri dni, bo v manjšem obsegu na voljo tudi sejemska ponudba. Iz zvočnikov bo slišati glasbo in recitacije pesmi. Obiskovalci se bodo lahko odpravili tudi na Prešernov grob, na katerega bosta minister za kulturo Vasko Simoniti in kranjski podžupan Janez Černe položila venec.