Ljudje smo bitja družbe in potrebujemo medčloveške povezave, sodoben način življenja pa je tak, da lahko hitro ostaneš sam, je uvodoma izpostavil predsednik ljubljanske mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak.

Raziskave iz nekaterih zahodnoevropskih držav kažejo, da osamljenost tare med 10 in 15 odstotkov prebivalcev, še več je takšnih med starejšimi. Eurostat je za leto 2015 ugotavljal, da več kot trije odstotki ljudi nimajo več nobenega stika s sorodniki ali prijatelji, v skupini starejših nad 65 let je takih sedem odstotkov.

Kot je razloge za to povzel Sedmak, se namreč povečuje število enočlanskih gospodinjstev in razvez, rodnost je nizka, odrasli otroci po eni strani ostajajo pri starših, po drugi pa zaradi dela družinske vezi ohranjajo le še na daljavo.

Težavo osamljenosti moramo začeti reševati takoj, je pozvala ambasadorka letošnjega festivala Gabi Čačinovič Vogrinčič z ljubljanske fakultete za socialno delo. Po njenih besedah sodobni način življenja ni po človekovi meri, saj reševanje dostojanstva, socialna pravičnost in življenje za skupno dobro ni v interesu neliberalnega kapitalizma. "Ena najbolj zdravilnih oblik pomoči je povabiti starejšega človeka, da govori o svojem življenju. Ko to počne, je znova prisoten in ima poslušalca, ki se odzove na zgodbo," je še dejala.

Osamljenost je še vedno stigma, ljudje s težavo poiščejo pomoč, je ugotavljala nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Anja Kopač Mrak. Osamljenost je prav tako individualni problem, ki se kaže v večji obolevnosti posameznika, kot tudi problem družbe.

Po njenih besedah je samoorganiziranje za premagovanje izključenosti in osamljenosti starejših dobrodošlo, prav tako pa je pomembna vloga države in lokalne skupnosti. Pri tem je ovira v Sloveniji veliko število občin, ki zaradi svoje raznolikosti težko za vse enako dostopno zagotavljajo in izvajajo storitve na lokalni ravni, prav tako pa je država zelo centralizirana in težko dosega vse, ki bi potrebovali pomoč.

Laura Perko z Zavoda za oskrbo na domu je ob tem poudarila, da starejši ne potrebujejo samo nege, ampak tudi socialne stike. "Ti bistveno vplivajo na duševno zdravje, socialna mreža pa je temelj za iskanje podpore in pomoči," je pojasnila. Pri svojem delu se v zavodu pogosto srečujejo z osamljenimi ljudmi. Največji izziv je, kako jih motivirati in spodbuditi, da bodo vzdrževali stike in ostali vključeni v socialno življenje.

To poskušajo zagotavljati v dnevnih centrih aktivnosti za starejše. "V naš program prihajajo ljudje, ki si želijo aktivnosti ali novih znanj. Vse večja pa je skupina, ki si želi predvsem družbe vrstnikov," je dejala vodja programov Katja Krivec. Ob tem pa ni dovolj samo prostor, ampak je pomembna tudi vloga strokovnega delavca, ki bo znal začutiti in sprejeti človeka, ki zbira pogum, da se priključi novi aktivnosti oziroma družbi. "Pomemben je čas. Odnos ne more biti samo mimobežen," je svoje misli še sklenila Krivčeva.