Letos "praznujemo" dvajseto obletnico umeščanja hitre ceste Koper-Dragonja v prostor. Končno je znan nov predlog trase, zapisan v "Gradivu za dopolnitev usmeritev in smernic", do katerega se morajo med drugimi opredeliti tudi tri obalne občine, po ozemlju katerih bo hitra cesta potekala - Mestna občina Koper ter občini Izola in Piran. Gradivo bo služilo kot podlaga za izdelavo novega državnega prostorskega načrta.
TO BO TRASA HITRE CESTE KOPER-DRAGONJA: 20 let jo že 'umeščajo' v prostor, tu je rezultat (FOTO)
Koper
Umeščanje Hitre ceste (HC) na odseku od Kopra do mednarodnega mejnega prehoda Dragonja (MMP) v prostor poteka že od leta 2004. V letu 2007 je bila izdelana Študija variant s predlogom najustreznejše variante. Po javni razgrnitvi in obravnavah so bile predlagane optimizacije; predlog najustreznejše variante je Vlada RS potrdila leta 2013, nato se je pristopilo k pripravi državnega prostorskega načrta (DPN). Ta je bilo izdelan leta 2016, ponovno je sledila javna razgrnitev; pripombe in predlogi, podani v tem času, so se usklajevali z Mestno občino Koper (MOK), občino Izola in občino Piran vse do marca 2022.
Kot je razvidno iz 'Gradiva za dopolnitev usmeritev in smernic', katerega naročnik je DARS in ki naj bi služilo za pripravo novega DPN, se HC Koper-Dragonja načrtuje kot štiripasovnica, ki poteka od konca avtoceste A1 Ljubljana – razcep Srmin po obstoječi HC, v novem razcepu med priključkoma Bertoki in Slavček pa se dvigne do šmarskega sedla in na drugi strani po robu doline Drnice poteka do MMP Dragonja. HC je razdeljena na dva odseka, in sicer na odsek razcep Srmin – razcep Škocjan v dolžini 2,5 km in odsek razcep Škocjan – MMP Dragonja v dolžini 13,8 km. Skupna dolžina HC je 16,3 km.
Prikaz poteka HC Koper – Dragonja (faza: Osnutek DPN, ZUM d. o. o., september 2016 – javno razgrnjeno gradivo)
Katere rešitve so predvidene?
Začetek trase je v območju priključnih ramp razcepa Srmin v točki konca projekta AC Divača Srmin. Na tem delu trasa HC poteka po trasi obstoječe HC med Škocjanom in Koprom do razcepa Škocjan. Na odseku razcep Srmin – razcep Škocjan je predvidena razširitev profila obstoječe štiripasovne hitre ceste H5.
Na območju priključka Bertoki je v sklopu predmetnega DPN predvidena širitev nadvoza Bertoki čez hitro cesto. Nadvoz bo predvidoma urejen z ustreznim razponom preko HC in s takim prečnim profilom, da bo po njem lahko potekala štiripasovnica z ločilnim pasom ter kolesarska cesta in obojestranski hodnik za pešce. Za priključkom Bertoki pred priključkom Slavček je umeščen razcep HC v smeri proti Dragonji in v smeri obalne HC.
V nadaljevanju trasa preči v nasipu zahodni rob ravnine ob stanovanjskem naselju Šalara. Kot je razvidno, nov predlog vsebuje spremembe na območju pokritega vkopa Škocjan in nadkritja Šalara. V predhodni dokumentaciji je bilo na tem odseku predvideno, da se trasa na območju razcepa Škocjan vzpne v pobočje, preide v pokriti vkop z nadkritjem približno 25 metrov in že v objektu preide v spust proti Šalarski dolini. Na tem območju je bila dogovorjena sprememba rešitev, in sicer z umestitvijo nadkritja trase na območju Šalare v dolžini 850 metrov ter opustitev obojestranske oskrbne postaje Šalara. Na tem območju je predvidena tudi daljša poglobitev trase.
Hitra cesta Bertoki Koper Sermin
Optimizacija trase se prične že na območju razcepa Škocjan. Namesto v vzpon, preide v rahel spust proti Vanganelski dolini. Trasa na območju predora preide v vzpon proti Šmarju. Načrtovanje HC od izhoda iz predora Šmarje do doline Drnice poteka ob pritoku Derešnjaku; tu je predviden premik trase na levi breg oziroma pobočje potoka. Predviden je tudi večji poseg v Derešnjak in njegove pritoke. Za ta namen je treba dno doline razširiti in nekoliko dvigniti, s čemer bi potok Derešnjak uredili sonaravno, v primerljivo obliki, kot je danes v naravi.
Začetek optimizacije je predviden še na območju predora, kjer sta trasi leve in desne cevi projektirani ločeno. Trasa se v predoru v osmem kilometru usmeri bolj proti jugu oziroma preide bolj proti sredini doline potoka Derešnjak, bližje obstoječi glavni cesti. Optimizacija je predvidena na način, da se obstoječa in nova cesta smiselno približata. Na ta račun zamika trase se nekoliko preureja oziroma zamika še počivališče Padna. Na območju Padne se ponovno umesti priključek Padna ter predvidi polovični priključek za smer Koper.
Gradivo predvideva tudi rešitve obcestnega prostora na območju naselja Dragonja tako, da bo zagotovljena ustrezna protihrupna zaščita ter da hitra cesta s strani naselja ne bo vizualno izpostavljena. Z vidika zaščite pred hrupom in učinkovite ureditve prostora se predlaga kamniti zid višine vsaj 5,5 metra, ki je delno zasut na strani naselja.
Kot poudarjajo, je predlog za optimizacijo trase takšen, da se "v največji možni meri upoštevajo predlogi lokalnih skupnosti z namenom, da bi se doseglo sprejemljivost načrtovanih ureditev v lokalnem okolju". Po pridobljenih dopolnjenih smernicah bo pripravljen dopolnjen predlog DPN.
Prikaz poteka HC Koper – Dragonja (faza: Osnutek DPN, ZUM d. o. o., september 2016 – javno razgrnjeno gradivo)
"Glede na to, da so bile pri optimizaciji rešitev iz osnutka DPN v čim večji meri upoštevane pripombe in predlogi javnosti, je pričakovati sprejemljivost rešitev v lokalnem okolju," še beremo v gradivu. Zdaj so na potezi obalne občine, da se do novih rešitev opredelijo in povedo, ali so sprejemljive ali ne.
Komentiraj
Ampak ne, v Butalah bomo delali dve cesti, da bo ja zadeva čim dražja in čim več zemljišč uničenih.
Brižna Istra.
Ponovno, imeli bi dve cesti oz trasi do Dragonje in promet bi se lepo porazdelil. Povečana obremenjenost pa je itak samo poleti in predvsem ob vikendih. Če se kaj zgodi na avtocesti se bodo začasno vsi spet vozili čez Šmarje (ter čez Markovec do do Sečovelj), bog pomagaj.
Treba pač dat na tehnico - ali je res sorazmeren in smislen tak velik in invaziven poseg v prostor ali pa je smisleno izkoristiti že vzpostavljeno infrastrukturo in jo samo nadgraditi. Da bi imeli v Kopru dve avtocestni trasi avtocesti se meni zdi pretirano in kot rojen koprčan ki že vse življenej živi tu tega pač ne morem podpreti.
@hribi - se popolnoma strinjam da so tu zelo različni interesu - na eni strani interesi turistov (tako domačih kot tujih), ki želijo čim hitrejšo in udobnejšo varijanto za prit na Hrvaško na drugi strani pa interesi domačinov, ki ne želijo take degradacije okolja in narave.