Količinske napovedi so sicer nehvaležne, saj ni na voljo točnih in primerljivih podatkov, je ob robu tradicionalnega obiranja oljke županov na Belvederju nad Izolo pojasnila vodja poskusnega centra za oljkarstvo pri novogoriški enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Viljanka Vesel.

Z gotovostjo je moč trditi, da bo olja več kot v lanskem letu, ko je pridelek prizadela izredno dolgotrajna suša. Plodovi so sicer že na pogled manjši in ne bo šlo za količinsko nadpovprečno letino. Sicer pa so razlike med lokacijami precejšnje. "Ponekod so polna drevesa, kot da ne bi bilo nič, torej tista suša se jih skorajda ni dotaknila oziroma malo, medtem ko so nekateri nasadi, kjer so pač bolj plitva tla, ki slabše zadržujejo vodo, precej na slabšem," je ugotavljala.

Da bo letina tudi kakovostno boljša, pa je ob robu tradicionalnega dogodka, s katerim se začenja obdobje obiranja oljk, ocenila Milena Bučar-Miklavčič z inštituta za oljkarstvo, ki deluje v okviru Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem.

Letošnja letina bi lahko bil zelo dobra in kakovostna

Tudi sama je ob tem spomnila na težave, ki jih je lani povzročila suša, ter pojasnila, da zaradi tega olja nimajo značilne aromatičnosti. Obenem je apelirala na pridelovalce, naj oljkam zagotovijo vodo, ko jo drevesa potrebujejo, saj bi to zadostovalo za stabilno kakovost olja. V tem smislu bi bilo po njenem primerno razmisliti o vzpostavitvi sistemov namakanja, ki ga danes premorejo le redki nasadi v Slovenski Istri.

Po prvih analizah Miklavčičeva sicer napoveduje, da bi letošnja letina lahko bila "zelo dobra, tudi kakovostna". Hkrati pa je opozorila, da je za ohranitev dolgotrajne kakovosti oljčnega olja potrebna tudi primerna hramba. Opaža namreč, da so posamezniki pri tem opravilu še vedno nekoliko površni.