ŠOS je danes v parlamentarni postopek vložil svoj predlog zakona o štipendiranju, za katerega je pred uradnim iztekom roka zbral več kot 7600 overjenih podpisov državljanov. To je dober pokazatelj nestrinjanja študentov in širše javnosti s sedanjo ureditvijo štipendiranja, je ob predaji podpisov pred DZ ocenil predsednik ŠOS Mitja Urbanc.
Študentska organizacija v DZ vložila svoj predlog zakona o štipendiranju
"Čeprav je bil rok za zbiranje podpisov razpisan od 26. oktobra do 24. decembra, smo se danes odločili, da oddamo podpise. V dobrem tednu smo jih zbrali 7644, kar kaže na široko podporo spremembam, ki jih predlaga Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)," je dodal predsednik ŠOS.
Predlagan zakon celostno rešuje področje štipendiranja
Skozi zakon o štipendiranju ŠOS po Urbančevih besedah zasleduje idejo celovitega urejanja sistema štipendiranja, učinkovitosti in transparentnosti. Med drugim ureja tudi štipendije za deficitarne poklice, kadrovske štipendije ter znova uvaja štipendije mladoletnim dijakom.
Za izvedbo zakona v letu 2013 ni potrebnih dodatnih sredstev, ker je ŠOS po njegovih navedbah upošteval nepodeljena sredstva iz preteklih let, predvsem pri kadrovskih štipendijah. Če bodo ta sredstva prenesli v sklad za štipendiranje, bo sredstev za štipendije za leto 2013 dovolj, to pa je okrog 30 milijonov evrov, je dejal Urbanc.
Vlaganje v dijake in študente, izobraževanje, znanost in razvoj je po njegovih besedah smiselno. Za to se je odločila tudi večina evropskih držav. Zato Urbanc pričakuje, da tudi zakon o štipendiranju lahko prispeva k lažjem izhodu iz krize. Zakon je po njegovem mnenju tudi eden izmed odgovorov na pozive političnih strank, da naj bodo študenti tudi konstruktivni, ne pa da zgolj protestirajo.
"Mladim je potrebno omogočiti izobraževanje"
Predlog zakon o štipendiranju je sicer del širše kampanje in prizadevanj ŠOS pod sloganom Dostopna izobrazba - izhod iz krize. V prihodnjih dneh bo na odborih DZ potekala razprava o posledicah zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona za uravnoteženje javnih financ, kjer so posledice, kot je opozoril Urbanc, hujše od predvidevanih. Ob tem je navedel odvzem štipendij mladoletnim dijakom in pravice do brezplačnega obroka.
"Mladi, dijaki in študenti, se soočamo s situacijo, ko nimamo dovolj sredstev, da bi se lahko dostojno posvetili izobraževanju, ampak si moramo bodisi skozi študentsko ali kakršnokoli drugo delo zagotavljati boljši položaj. Istočasno vlada vlaga zakon o dohodnini, s katerim kaznuje dijake in študente, ki delajo preko študentskega dela," je še poudaril Urbanc. Vlado je pozval, da pri odločanju o reformah in zakonu o dohodnini mlade obravnava prednostno, celostno in odgovorno.
Več iz rubrike družba:
Dan slovenskih splošnih knjižnic