Visoko izobraženi mladi se izseljujejo iz države, delavci, ki se priselijo, pa so pretežno manj kvalificirani in neizobraženi, je opozoril Janez Malačič z ekonomske fakultete v Ljubljani. V Sloveniji so težave po njegovih besedah tudi zaradi regionalnih razlik. Ljudje se namreč odseljujejo z manj razvitih območij, kjer se naselja praznijo, nekatera pa so že popolnoma prazna. Po oceni Janeza Nareda z Geografskega inštituta Antona Melika bi morali rešitve iskati predvsem v krepitvi gospodarstva na območjih, ki se praznijo. Zagotavljati pa bi morali tudi privlačno bivalno okolje predvsem za mlade, je menil.

Foto: www.slovenia.info/Darinka Mladenovič

Kako je v obalnih občinah?

V vseh štirih obalnih občinah je bila leta 2016 po podatkih republiškega statističnega urada povprečna starost občanov višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,9 leta). V koprski občini je povprečna starost znašala 43,5 leta, v izolski 44,6 leta, v piranski 45,2 leta, v ankaranski pa 44,6 leta.

Tako kot v večini slovenskih občin je bilo tudi v vseh štirih obalnih občinah leta 2016 število najstarejših večje od števila najmlajših. Na 100 oseb, starih 0–14 let, je v koprski občini prebivalo 133 oseb starih 65 let ali več, v izolski 143 oseb, v piranski 176 oseb, v ankaranski pa 151 oseb. Omenjeno razmerje v vseh štirih obalnih občinah pove, da je bila vrednost indeksa staranja višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo, ki je bila 125. Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev obalnih občin dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji, je še zapisano na spletnih straneh statističnega urada.

Prebivalstvene piramide prebivalcev v štirih obalnih občinah

V EU se število prebivalcev povečuje samo zaradi priseljevanja

Evropski statistični urad Eurostat je ob svetovnem dnevu prebivalstva sporočil, da se je v EU leta 2018 rodilo nekaj manj kot pet milijonov otrok, kar je skoraj 118.000 manj kot leto prej. Na ravni celotne unije je bilo na 1000 prebivalcev 9,7 rojstva. V Evropski uniji je 1. januarja sicer živelo 513,5 milijona ljudi, kar je 1,1 milijona več kot leto prej. Povečanje števila prebivalcev je posledica priseljevanja, medtem ko je bil naravni prirast leta 2018 že drugo leto zapored negativen.

ZN so 11. junij za svetovni dan prebivalstva razglasili leta 1989, dve leti po tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Po podatkih ZN na svetu zdaj živi 7,5 milijarde ljudi, do konca tega stoletja pa naj bi se število povečalo na 11,18 milijarde.

Združeni narodi (ZN) pa se ob letošnjem svetovnem dnevu osredotočajo na naloge, ki po mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu leta 1994 ostajajo nekončane. Takrat se je 179 držav strinjalo, da sta reproduktivno zdravje in enakost spolov nujna za trajnostni razvoj. Še vedno 214 milijonov žensk v državah v razvoju nima možnosti za sodobno načrtovanje družine. Zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti, pa v času nosečnosti ali v 42 dneh po njej vsak dan umre 830 žensk in deklet, opozarjajo.