Večnamensko vojaško transportno letalo C-27J Spartan se je floti Slovenske vojske (SV) pridružilo decembra lani, v nedeljo pa je opravilo svoj prvi uradni polet, in sicer na Kosovo, kjer v okviru Natove misije Kfor deluje 108 pripadnikov 49. kontingenta SV.

Z uradnim poletom Spartana je vojska vzpostavila zračni most s Prištino. "To pomeni, da bodo naše pripadnice in pripadniki lahko sila enostavno prišli domov. Zračni most pa bo omogočal tudi transport opreme," je med delovnim obiskom na Kosovu pojasnil načelnik generalštaba SV Robert Glavaš. Pred tem so namreč vojaki za vrnitev v domovino morali prestopati v Skopju in Zagrebu.

Minister za obrambo Marjan Šarec je medtem v Prištini prvi uradni polet Spartana in vzpostavitev zračnega mostu označil za prelomni trenutek. "Transportno letalo je tisto, kar je Slovenska vojska že dolgo pričakovala. S tem postajamo neodvisni in polno operativni, kar se tiče zračnega transporta," je poudaril.

Vojska bo letalo uporabljala predvsem za prevoz vojakov, tovora in vozil. Spartan lahko namreč prevaža do 60 vojakov oziroma okoli enajst ton tovora.

"Zdaj smo usposobljeni za tovrstne osnovne operacije, pozneje pa bomo lahko izvajali tudi zahtevnejše operacije, kot denimo odmetavanje padalcev, tovora in še več," je povedal stotnik Robert Resnik, pilot letala Spartan.

Transportno letalo bo koristno tudi pri obvladovanju naravnih nesreč in gašenju požarov. Prihodnje leto bo namreč SV pridobila gasilni modul za Spartana, ki ga bo lahko uporabljala za gašenje večjih požarov doma in v tujini.

Letalo prav tako odlikuje njegova prilagodljivost pri vzletanju in pristajanju, saj lahko to stori tudi na travnatem ali makadamskem terenu.

Spartan je opremljen s simboli Slovenije in silhueto literarnega junaka Martina Krpana, po katerem je dobil ime. Standardna posadka so pilot, sopilot in skrbnik tovora. Slednji opravlja vse naloge, povezane s prevozom tovora, prerazporeditvijo prtljažnega prostora, vkrcanjem in izkrcanjem tovora ter odmetavanjem.

Usposabljanje za opravljanje osnovnih operacij je potekalo od aprila lani. Urjenja pa še ni konec, saj v prihodnjem letu posadko čakajo zahtevnejše vaje.

Šarec je lani z italijanskim kolegom Guidom Crosettom podpisal dogovor o nakupu drugega letala Spartan, ki bo v Slovenijo predivoma prispel do konca letošnjega leta.

"Z enim letalom se praktično ne da kaj dosti narediti. Tudi specifika tega letala terja neko posebno vzdrževanje, ki je dokaj zahtevno, ob tem pa se pojavljajo okna, ko letalo ni plovno oziroma razpoložljivo. Prav zaradi tega potrebujemo vsaj dve letali, da se lahko eno vzdržuje, drugo pa opravlja letalske naloge," je pojasnil pilot Resnik.

Spartana bosta pomagala pri transportu opreme in vojakov na območja, kjer ti delujejo. Predvsem bosta namenjena podpori vojakov na Kosovu, kjer v okviru misije Kfor trenutno deluje nekinetičen bataljon SV.

Slovenski vojaki so razporejeni predvsem na severu Kosova, kjer pogosto prihaja do napetosti in spopadov med Srbi in kosovskimi Albanci.

Zadolženi so za vzdrževanje varnega in stabilnega okolja ter spremljanje vseh indicev, ki bi lahko nakazali kakršnokoli spremembo situacije v regiji. So torej pomembno vezno tkivo med srbskim prebivalstvom in kosovskimi institucijami, pa tudi oči in ušesa Kforja.

Kot so vojaki pojasnili, so osredotočeni na morebitne zaostritve, ki bi jih lahko povzročile prepoved poslovanja s srbskimi dinarji, zaprtje podružnic srbske Poštne hranilnice ter razmere v občinah Leposavić, Zubin Potok, Zvečan in Severna Mitrovica, kjer so albanski župani maja lani prevzeli položaje.

Prav tako so pozorni na morebitne eskalacije napetosti ob prihajajočem srbskem prazniku vidovdan, ko se spominjajo bitke na Kosovem polju in poraza srbske vojske proti Turkom leta 1389.

"Trenutno je sicer stanje mirno in stabilno, a tudi krhko. Razmere se namreč lahko hitro spremenijo," je opozoril poveljnik nekinetičnega bataljona, podpolkovnik Primož Savinšek.

Šarec je medtem ob robu obiska v vojaških bazah Film City in Novo Selo na Kosovu poudaril, da Zahodni Balkan ostaja prioriteta za Slovenijo. V luči tega je spomnil, da je Slovenija že pred časom nakazala, da si želi okrepiti število svojih pripadnikov v misiji. O tem je tudi spregovoril s poveljnikom Kforja, generalmajorjem Özkanom Ulutasom.

Podobno je povedal tudi Glavaš, ki je še dodal, da bi slovenske sile v prihodnje na Kosovu lahko uporabljale brezpilotne letalnike za izvidovanje in zbiranje informacij na terenu.