Na ministrstvu za zdravje so namreč z oktobrom znova vzpostavili med epidemijo covida-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se za odsotnost niso opravičili. Pri tem pa je bilo oškodovanih vsaj 5977 oseb, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, 'pregleda v prihodnosti' tako še niso mogli udeležiti.

V skladu z zakonom o pacientovih pravicah se napotnica zaključi, termini zdravstvenih storitev pa odpovejo, če bolnik na termin ne pride in ga ne odpove. Bolnik se lahko na čakalni seznam za zdravstveno storitev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti znova uvrsti šele po poteku treh mesecev od termina, na katerem je bil neopravičeno odsoten, razen če izvajalec presodi, da taka omejitev ogroža zdravstveno stanje bolnika, so pojasnili na NIJZ.

Ob tem poudarjajo, da je odgovornost izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da ustrezno zaključujejo termine. Na voljo so tri možnosti: bolnik se je oglasil na termin, ki se označi kot izveden, bolnik se je pravočasno opravičil, pri čemer se termin odpove z razlogom za odpoved, v primeru opravičene odpovedi pa se lahko bolniku dodeli nov termin. "Če izvajalec izvede enega od teh treh ukrepov, ne bo prišlo do odpovedi termina in zaključevanja napotnice s strani centralnega sistema eNaročanja," pojasnjujejo na inštitutu.

Radio Slovenija je v soboto poročal, da izbris terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov povzroča sistemska napaka, ki da jo NIJZ še ni uspel odpraviti, zato se vsak dan še vedno izbriše nekaj deset napotnic z datumi v prihodnosti.

A na NIJZ pojasnjujejo, da ne gre za sistemsko napako v informacijskem sistemu, pač pa se navedbe o sistemski napaki nanašajo na sistemsko napako zatečenega stanja na področju reševanja čakalnih dob, tudi z vidika vzporednih informacijskih rešitev pri izvajalcih zdravstvenih storitev ter glede točnosti in pravilnosti podatkov, ki jih izvajalci poročajo v sistem eNaročanje. "To so težave, ki jih skupaj z izvajalci in ministrstvom rešujemo s ciljem, da se to področje končno uredi," poudarjajo na inštitutu.

Pri zaključevanju napotnic po preteku 30 dni po njihovih navedbah torej ne gre za sistemsko napako v informacijskem sistemu, pač pa za vprašanje o spoštovanju zakonskih predpisov ter pravilno beleženje in obdelavo podatkov pri izvajalcih.

Odpoved nerealiziranih terminov, na katere se bolnik ni oglasil in se po 30 dneh za odsotnost ni opravičil, zaključevanje pripadajočih napotnic in odpoved preostalih terminov na napotnici se v skladu z zakonodajo in na zahtevo ministrstva za zdravje izvaja še naprej, so še sporočili z NIJZ.

Na vprašanje, koliko dodatnih terminov je bilo izbrisanih od opozorila o problematiki, so na NIJZ naknadno odgovorili, da o točnih dnevnih številkah ne morejo govoriti. Število odpovedanih naročil in zaključenih napotnic je namreč odvisno od ažurnosti čakalnih seznamov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. "Idealno bi bilo, da teh odpovedi sploh ne bi bilo in bi bila ta številka enaka nič," so poudarili.

Večina izvajalcev je težave po navedbah inštituta že odpravila in imajo svoje podatke o čakajočih bolnikih urejene. Pri tem so jim na NIJZ pomagali z analizami odpovedanih naročil in zaključenih napotnic, pomagali so jim tudi njihovi ponudniki informacijskih rešitev. Številni izvajalci težav ob vklopu sistema brisanja neporabljenih terminov niso imeli, saj že ves čas zgledno vodijo svoje čakalne knjige, so dodali.