Namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni NIJZ Nuška Čakš Jager

V Sloveniji trenutno največ okužb s koronavirusom beležijo v starostni skupini pet do 14 let in 35 do 40 let. Število okužb nekoliko raste tudi v starostni skupini starejših od 75 let, je povedala namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager.

Nekoliko povečano število okužb beležijo tudi v domovih starejših, kjer pa večina okuženih bolezen preboleva brez simptomov. Če so v prejšnjih valovih velik del umrlih covidnih bolnikov predstavljali oskrbovanci domov starejših, se je njihov delež v trenutnem valu zelo zmanjšal. "Vidimo, da je cepljenje pomagalo," je pojasnila Čakš Jagrova.

Več okužb beležijo tudi v šolah, posebej v starostnih skupinah šest do 14 in 15 do 18 let ter med zaposlenimi v predšolski vzgoji.

Večina jih še vedno ne ve, kje so se okužili

Večina oseb ob epidemiološkem poizvedovanju po njenih besedah še vedno navaja, da ne ve, kje so se okužili oziroma ne želi odgovarjati. Sicer pa se je povečal delež tistih, ki kot vir okužbe navajajo domače okolje.

Od 17. do 23. januarja so sicer potrdili 73.652 primerov okužbe s koronavirusom. Prepoznali so 21.744 njihovih stikov, od tega jih je bilo 13.572 tveganih, je dejala.

Čakš Jagrova poudarja, da naj osebe, ki ugotovijo, da so bile v stiku z okuženim, s pomočjo kriterijev same ugotovijo, če gre stik označiti za tveganega. Med kriteriji za tvegani stik je navedla neposredni stik na razdalji manj kot dva metra več kot 15 minut, druge fizične stike ali stike z izločki, zadrževanje v zaprtem prostoru več kot 15 minut, druženje ter potovanje v istem prevoznem sredstvu več kot 15 minut, če je stik na razdalji manj kot dva metra.

Če oseba izpolnjuje katerega od kriterijev, lahko karantensko odločbo pridobi sama, preko portala eUprava, je pojasnila.

Število koronavirusnih okužb po njenih besedah svetovno gledano raste predvsem v Evropi, a minimalno. Število smrti zaradi covida-19 pa raste predvsem v Aziji ter Severni in Južni Ameriki.

Navedla je podatke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), po katerih je različica omikron svetovno gledano prevladujoča. 57 držav pa poroča o vedno večjem pojavu podrazličice omikrona BA.2. Delež različice omikron med potrjenimi primeri znotraj EU sicer znaša 83,4 odstotka.

Delež cepljenih se po držav v Evropi močno razlikuje

Polno cepljenih je približno 82 odstotkov Evropejcev, starejših od 18 let. Delež se po državah sicer razlikuje in se giblje od 33 odstotkov do 90 odstotkov. S poživitvenim odmerkom cepiva je cepljenih 54,8 odstotka Evropejcev, starejših od 18 let. Tudi v tem primeru se delež razlikuje med državami in znaša od 9 odstotkov do skoraj 80 odstotkov.

Poudarila je, da je zaščita pred težjim potekom bolezni covid-19 dokazano višja v evropskih državah z višjo precepljenostjo. V slednjih beležijo tudi manjše obremenitve zdravstvenih sistemov.

14-dnevno povprečno število primerov v EU je v petem valu, ki ga zaznamuje izjemno nalezljiva različica omikron, sicer nekajkrat višje kot v prejšnjem valu, ki ga je povzročila različica delta.

Je pa v t.i. delta valu povprečno število smrti na milijon prebivalcev v EU znašalo 100, sedaj pa znaša 69.