Raziskava PIRLS poteka vsakih pet let in Slovenija v njej sodeluje od začetka, to je od leta 2001. Slovenski učenci so z vsakim ciklom raziskave dosegali višje povprečne bralne dosežke, v tokratni raziskavi pa je prvič zaznati njihov upad. Slovenski četrtošolci so namreč dosegli 23 točk manj kot leta 2016, so navedli ob današnji predstavitvi rezultatov raziskave na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. 

Raziskava je pokazala, da slovenska dekleta še vedno dosegajo nekoliko boljše rezultate kot dečki, upad dosežkov pa je pri obeh spolih enak. Boljše bralne dosežke dosegajo učenci, ki imajo doma več knjig, ki doma pogosteje govorijo slovensko in katerih starši zelo radi berejo, je še predstavila nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS v Sloveniji Eva Klemenčič Mirazchiyski s Pedagoškega inštituta.

S 520 točkami pa se Slovenija še vedno uvršča nad srednjo vrednost lestvice PIRLS, ki je 500. Tudi v več drugih državah je namreč bralni dosežek upadel. Podoben dosežek kot Slovenija so osvojile še Nemčija, Nova Zelandija, Španija, Portugalska, Malta, Francija, Srbija in Albanija.