Na prvo mesto, kot državi, kjer je najmanj korupcije, sta se z 91 točkami uvrstili Danska in Nova Zelandija, najbolj koruptivne države so Somalija, Severna Koreja in Afganistan. Od 177 držav, ki jih je Transparency International (TI) vključil v svoje poročilo, jih je 69 odstotkov na lestvici dobilo manj kot 50 točk. TI je države razvrstil glede na število prejetih točk, pri tem pa 0 pomeni, da je javni sektor v državi zelo koruptiven, največje število točk, 100, pa pomeni, da je država "zelo čista". Tri najnižje uvrščene države so dobile osem točk.

Zaznavanje korupcije v javnem sektorju kaže na to, kako deluje sistem in kako se vlada odziva na pojave korupcije, so zapisali v omenjenem Društvu Integriteta, ki deluje pod okriljem TI. In Slovenija je med tistimi državami, ki so doživele največji padec na lestvici. To je jasen znak vladi in politiki, da se s sprenevedanjem in prelaganjem odgovornosti problemi ne bodo rešili, so bili ostri v društvu.

Na težave opozarjala KPK

Kot je na novinarski konferenci opozoril generalni sekretar društva Vid Doria, sistema integritete političnih strank in transparentnosti pri imenovanju ljudi na posamezne funkcije nista vzpostavljena.

Podobno k spremembam poziva tudi senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je v javnem pismu, naslovljenem na celotni politični vrh in slovensko javnost, zapisal, da ni mednarodnega kazalca, ki bi glede Slovenije v zadnjih letih na področju kakovosti vladanja, integritete in boja zoper korupcijo kazal pozitiven trend.

Na padanje Slovenije po lestvici indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju je KPK obširno opozarjala že v letnih poročilih za leta 2010-2012. Nobenega od teh poročil še niso obravnavali na plenarni seji DZ, so dodali. V sedem strani dolgem javnem pismu so opredelili tudi ukrepe, ki bi po mnenju senata komisije pomenili korak od razpravljanja o (sistemski) korupciji h konkretnim aktivnostim.

V prvi vrsti senat KPK predlaga ustanovitev javne in transparentne preiskave o Teš 6. Podobno preiskavo predlagajo v primeru luknje v slovenskem bančnem sistemu. Zavzemajo se za sprejem novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bi omogočila razkritje odvetniških, svetovalnih, sponzorskih in donatorskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin.

Predlagajo tudi centralizacijo in informatizacijo, s tem pa transparentnost javnega naročanja v javnem zdravstvu. Za področje javnih naročil KPK predlaga ustanovitev posebne inšpekcije. Prav tako v KPK predlagajo hiter sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu, za poslance, funkcionarje vlade in ministrstev komisija pa sprejem etičnega kodeksa. Na lokalni ravni pa zagovarja sprejem zakonodaje, ki bo "v določenih primerih omogočala odpoklic župana".

Naj bo zakonodaja bolj ostra

Zavzema se tudi za sprejem zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu predvideval sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas. Ne nazadnje pa KPK predlaga spremembo novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Tudi na vrhovnem državnem tožilstvu se z zaskrbljenostjo odzivajo na podatek, da je Slovenija na lestvici zaznave korupcije v javnem sektorju zdrsnila za šest mest. Kot so zapisali, državna tožilstva na pregonu kaznivih dejanj delajo v skladu z zakonom in tudi z dobrimi uspehi.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pa je napovedal, da bodo ravno v sredo s policijo podpisali sporazum za okrepljeno sodelovanje pri pregonu sumov kaznivih ravnanj oškodovanja javnih sredstev in korupcije. Računsko sodišče namreč pri svojem delu zaznava različne, tudi hujše oblike nepravilnosti porabe javnih sredstev.

Policija ob objavi lestvice poudarja, da koruptivnim kaznivim dejanjem v lastnih vrstah posveča veliko pozornosti, pri tem pa velja merilo ničelne tolerance. V zadnjih letih je sicer zaznala le redke primere, ko so bili policisti osumljeni koruptivnih dejanj.

Podatek, da je Slovenija na lestvici zaznave korupcije zdrsnila za šest mest, je izjemno zaskrbljujoč in verjetno tudi povezan z odstopom senata članov protikorupcijske komisije, pa je ocenil notranji minister in predsednik DL Gregor Virant. Po njegovih zagotovilih je prioriteta v državi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. "Policija tudi ve, da je stališče notranjega ministra, da ni nedotakljivih in svetih krav v državi," je še dejal.

Tudi po mnenju večine strank je ta podatek zaskrbljujoč, zato ponovno poudarjajo pomen boja proti korupciji. Po mnenju PS korupcije ni mogoče poenostaviti, kot da gre samo za problem ravnanja politike, pač pa gre "za veliko bolj kompleksno in širše družbeno vprašanje, ki bo terjalo odločno ukrepanje različnih družbenih deležnikov".

Potrebna bo sprememba mislenosti

Vodja poslancev SD Matjaž Han odgovornost politike vidi v tem, da vse stranke resno pristopijo k problemu reševanja zakonskih preprek in izboljšanja zakonodaje na tem področju. Namestnik vodje poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak meni, da je treba zakonodajo spremeniti tako, da protikorupcijska komisija ne bo brezzobi tiger, ampak bo bolj učinkovita, poleg tega pa bi morali zakonsko dopustiti možnost, da se obravnavana oseba lahko na ugotovitve pritoži.

Poslanec SDS Vinko Gorenak pa meni, da Slovenija potrebuje učinkovit policijski, tožilski in sodni sistem, in se bo stanje izboljšalo. Predsednica NSi Ljudmila Novak meni, da je padec Slovenije na omenjeni lestvici realen, od politike, zlasti pa od vlade, ki ima v rokah škarje in platno, pa pričakuje odločne korake. Zdrs na lestvici kazalnikov korupcije je povezan tudi s padanjem Slovenije na lestvici konkurenčnosti, pa meni predsednik SLS Franc Bogovič.

V Sloveniji smo končno priznali, da imamo problem s sistemsko korupcijo, je dejal Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Za omejevanje korupcije je po njegovih besedah največ mogoče doseči s spremembo miselnosti, politika pa bi se morala sama očistiti tistih, za katere sumi, da so koruptivni.