Janez Lenarčič

Borrell in Lenarčič se bosta v Ankari, kjer bosta danes in v sredo, po neuradnih informacijah predvidoma srečala z zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem in podpredsednikom Fuatom Oktayem. Možen je tudi sestanek s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki pa za zdaj ni potrjen. Njuno glavno sporočilo turškim oblastem naj bi bilo, da EU razume težak položaj Turčije, a da pričakuje spoštovanje migracijskega dogovora iz marca 2016, saj ga tudi sama v celoti spoštuje. Pričakovati je tudi pogovore o možnostih za nadaljnjo evropsko finančno podporo sirskim beguncem.

V zameno za zajezitev migracijskega toka v Evropo je unija v okviru omenjenega dogovora že namenila šest milijard evrov pomoči sirskim beguncem v Turčiji. Ta pomoč bo kmalu izčrpana. V komisiji pojasnjujejo, da je za zdaj podpisanih za 4,7 milijarde evrov pogodb, od tega je že izplačanih 3,2 milijarde evrov. Po obisku v Turčiji bo Borrell odpotoval v Zagreb, kjer bo v četrtek in petek zasedanje zunanjih ministrov EU, najprej neformalno, nato pa še izredno, sklicano zaradi zaostrovanja razmer v Siriji in novega begunskega vala, ki pljuska ob meje unije.

Lenarčič pa bo po pogovorih v Ankari obiskal še begunske centre na jugovzhodnem območju Turčije Gaziantep, kjer si bo ogledal, kako se na terenu izvaja pomoč sirskim beguncem. V severozahodni sirski pokrajini Idlib potekajo ostri boji med provladnimi silami s podporo Rusije in uporniškimi silami, ki jih podpira Turčija. Zaradi vojaškega zaostrovanja v Siriji število beguncev v Turčiji vztrajno narašča.

Da bi zagotovil politično in finančno podporo EU za uveljavitev turških interesov, je Erdogan minuli konec tedna uresničil grožnje, ki jih je bilo v minulih letih slišati pogosto, in sirskim beguncem odprl vrata v Evropo. Predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki bo danes skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem obiskala grško-turško mejo, je v ponedeljek dejala, da je Turčija resda v težavnem položaju, a da njeno ukrepanje ne more biti rešitev.

Ostrejša je bila nemška kanclerka Angela Merkel, sicer tarča ostrih kritik zaradi odločitev v migracijski krizi leta 2015, ki je turška dejanja označila za nesprejemljiva.