SLEDI ČAŠČENJA SONČNEGA BOGA TUDI NA NAŠIH TLEH: Krkavški kamen vabi v Pokrajinski muzej

Koper

Kres je bil del čaščenja sončnega boga Mitre, ki so ga v določenem zgodovinskem obdobju častili antični Rimljani. In sledi čaščenja tega božanstva najdemo tudi na naših tleh. Nekateri zgodovinarji argumentirajo, da je ena teh sledi ravno Krkavški kamen. Če je temu tako ali ne, lahko sami presodite na trenutni razstavi Ad sanctos v Muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper na Kidričevi 23 a.

Krkavški kamen

Sonce je že od nekdaj imelo velik pomen za človeštvo, saj predstavlja življenje in ponovno rojstvo. Točnega trenutka v zgodovini, ko je ogenj postal del obredov čaščenja sonca, ne poznamo. Do danes se je med obredi, povezanimi z ognjem, ohranilo kresovanje. Ne smemo pa pozabiti, da nimajo vsa kresovanja enake sporočilnosti.

Prvomajsko kresovanje je vsebinsko drugačno od kresovanja na kresni dan, saj ne kliče pomladi, ampak je vizualno opozorilo v podporo delavskim pravicam in spomin na krvave delavske demonstracije v Chicagu leta 1886.

Pred prihodom krščanstva je na ozemlju današnje Slovenije kres predstavljal čaščenje poganskega sončnega boga Kresnika. S prihodom krščanstva pa je Cerkev poganski kres, posvečen Kresniku, spremenila v kresni dan oziroma dan čaščenja sv. Janeza Krstnika, ki goduje 24. junija.

Deli novico: