Predlagani novi zneski olajšav se v primerjavi z zneski, kot veljajo za davčno leto 2022, povečujejo za 14,9 odstotka, kar je vsota ocenjene inflacije za 2022 in 2023 z napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Za prvega vzdrževanega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana bi se tako olajšava na primer dvignila na 2884 evrov, za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo pa na 10.450 evrov.

Poslanec Vrtovec (NSi) je cilj predlagane novele predstavil na primeru čokolade. "Mama malemu Marku obljubi čokolado, če bo priden, če bo posesal, če bo pospravil kuhinjo in pometel dvorišče. Marko je hitro priden, saj je to dobra motivacija in vse opravi. Mama mu prinese čokolado, a jo pred njim razdeli na pol. Pove mu, da je ena polovica zanj, druga pa zanjo. Kaj smo se naučili? Ali bo Marko naslednjič še vedno motiviran," je vprašal Vrtovec.

Kolege je pozval k motiviranju ljudi, "da bodo uspešni, da jim bo več ostalo in bodo nenazadnje tudi dobri davkoplačevalci". Najproduktivnejše je treba po njegovih besedah spodbujati a tem, da jim ostane čim več. "Naj malemu Marku ostane čim večji kos čokolade, ne pa samo polovica," je poudaril.

"Kot mama se ne strinjam s tem, da mora otrok dobiti čokolado, da posesa stanovanje, pa tudi drugače se mi vaša primerjava ne zdi čisto posrečena. Druga polovica ne gre mami, ampak vsi vemo, za katere namene gre," mu je odvrnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Kot je spomnila, je vlada že sprejela ukrepe, "ki so in bodo kar najhitreje zagotovili, da draginja ne bo premočno zarezala v razpoložljiv dohodek, predvsem najranljivejših skupin prebivalstva".

"Predlagatelj je nekoliko nespretno, čeprav verjetno zanalašč, pozabil povedati, da mama - in to Marku tudi pove - svojo polovico čokolade razdeli bolni Metki, ki je v bolnici, Petru, ki se je začel šolati, ter ostarelima Mariji in Ivanu," se je na Vrtovčevo predstavitev odzval Matej T. Vatovec (Levica).

Tudi Vatovec je ponovil, da je vlada že "resno zagrizla v probleme", ki jih prinaša visoka inflacija in ki ima resne posledice na življenja ljudi. Predlog NSi Vatovca spominja na energetske dodatke, ki jih je predvidela prejšnja vlada, in po katerih bi bili štirje nekdanji ministri do tega dodatka upravičeni.

"Sam sem velik potrošnik čokolade, ki meji na obsedenost, zato se bom v nadaljnjem izvajanju od tega ogradil, ker bi bil pristranski," se je pošalil Bojan Čebela (Svoboda). Tudi on je spomnil na vladne ukrepe, med drugim glede upravičencev do otroškega dodatka, ki so ga pripravili prav s ciljem razbremenitve proračunov družin v težkih časih draginje.

Proti predlagani noveli so po besedah poslanca Soniboja Knežaka tudi v SD. "Vsebinsko gre za temo, ki jo slovenska desnica zagovarja konsistentno - višje olajšave za nižje davke. Kot so dokazali v obdobju na oblasti, so to pripravljeni izvajati, pa četudi na škodo javnih financ," je poudaril.

"Dobro smo premislili, ocenili trenutno situacijo, brutalno draginjo in ocenili, kakšna je naša prihodnost. Ni ravno optimistična, zato smo spisali novelo. Povsem normalno je, da bomo zakon podprli," je dejal Jožef Horvat (NSi).

Horvat je sicer s poslanskimi kolegi iz NSi danes v DZ vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu njihovega predloga novele zakona o dohodnini. O predlogu za razpis referenduma bodo poslanci predvidoma razpravljali na novembrski seji.

S tem se podaljšuje čas do začetka obravnave vladnih davčnih predlogov, s katerimi se med drugim odpravlja določene davčne razbremenitve, ki jih je letos potrdila prejšnja parlamentarna večina, uvaja nekatere nove olajšave za mlade in tiste z nižjimi dohodki ter posega v sistem samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov.

"Vlada jemlje denar iz žepov ljudi in z visokimi davki uničuje gospodarstvo. Referendum bo priložnost, da o tem opravimo široko razpravo in naj ljudje povedo, če se s tako politiko strinjajo," je dejal Horvat. Davčna politika te vlade je po njegovih besedah "povsem zgrešena".

"V SDS se zavzemamo za zmerne davke in vitko državno upravo. Danes smo priča visoki inflaciji, energetski krizi in krizi draginje. V tej zapleteni situaciji, ko si med državljani in družinami že poraja strah, kako bomo preživeli jesen in zimo, smo edina država EU, ki zvišuje davke in močno znižuje plače zaposlenim," pa je dejal Jožef Lenart (SDS) in dodal, da v stranki predlog druge opozicijske stranke podpirajo.