Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik konfederacije Branimir Štrukelj, bodo sindikati konfederacije predlog predsedstva o splošni stavki pretresali v prihodnjih dneh in se do njega opredelili. Vabijo pa tudi vse ostale sindikate v javnem sektorju, da razmislijo o tem, da se jim pridružijo ter se skupaj dogovorijo o datumu in načinu izvedbe stavke.

Štrukelj je spomnil, da so se s pozivom k črtanju omenjene določbe že obrnili tudi na poslanke in poslance, ki bodo na koncu odločali o zakonu. V sindikatih pa pričakujejo tudi, da bodo svoje stališče lahko predstavili ob obravnavi zakona na pristojnem odboru, ki bo 18. novembra.

Po Štrukljevih besedah je zanje pri omenjeni določbi sporno predvsem to, da je z njo vlada z zakonsko prisilo posegla v odprta pogajanja. "Usklajevanje plač je bilo in je predmet naših pogajanj. In če bo vsakič, ko vladi kaj na pogajanjih ne bo všeč, to izločila iz pogajanj z zakonsko prisilo, potem v Sloveniji nimamo več socialnega partnerstva oz. obstaja zgolj še videz o njem," je opozoril. Dodal je, da je s to potezo vlada pravzaprav popolnoma razvrednotila pogajanja in da je s tem konec kakršne koli, tudi formalne enakopravnosti sindikatov na teh pogajanjih.

Besede generalnega direktorja direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Petra Pogačarja, da so sindikati tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat, pa je označil za "poskus rutinskega spina".

Obenem so predstavniki sindikatov konfederacije danes izrazili nezadovoljstvo z dosedanjim potekom pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so trenutno povsem zastala. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je opozoril, da se je sprva zaključek pogovorov o plačni reformi predvideval že do junija, zatem je bil dogovor, da se prenese v zgodnjo jesen, nazadnje je vlada kot datum želela "vsiliti" 15. oktober. A po njegovih besedah so danes tam, kjer so bili v aprilu in nič dlje. Pri tem je komentiral vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki za sindikate ni sprejemljiv.

Kot je pojasnil, javnim uslužbencem državne uprave ponuja dva plačna razreda, kar pomeni približno šest odstotkov višje osnovne plače, a pod pogojem, da se v teh poklicih, za razliko od nekaterih drugih, odrečejo nekaterim specifičnim delom plače. Med njimi je omenil dodatek za stalnost pri pooblaščenih uradnih osebah, poklicno zavarovanje in znižanje osnovne odmere letnih dopustov. Upoštevaje stopnjo inflacije to po njegovih besedah pomeni, da bi javni uslužbenci ob izvedbi dogovorjenega prejeli "realno bistveno nižje plače" in "bi pravzaprav to plačno reformo plačali kar sami".

"Upam, da bo vlada vendarle dojela, da se je te reforme treba lotiti pametno, preudarno, predvsem pa takoj. Še zlasti to velja, upoštevaje trenutno varnostno situacijo, za represivne organe državne uprave, katerih ustavitev ali drugačna omejitev dela lahko v tem času privede do neposrednega ali pa posrednega poslabšanja splošne varnosti v državi," je opozoril.

Z nestimulativno reformo vlada skupine, kjer stanje zaradi kadrovskih manjkov že zdaj ni rožnato, pravzaprav obsoja na razpad, je poudaril. Podobno sta na kadrovski primanjkljaj v zdravstvu in sociali oz. pravosodnem sistemu ter posledice, če se ne bo ukrepalo, opozorila tudi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar in predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Slovenije Tomaž Virnik.

Do poteka socialnega dialoga je bila kritična tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Kot še en primer neustreznega pristopa k socialnemu partnerstvu je navedla četrtkov dopis ministrstva za zdravje za posredovanje mnenj o zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu. Ta ima več kot sto strani, a so jim za posredovanje mnenj dali manj kot 24 ur časa, je navedla.

KSJS združuje osem sindikatov, poleg omenjenih še Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Sindikat javnih uslužbencev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije. Po navedbah Štruklja konfederacija zastopa več kot 80 odstotkov vseh sindikalno organiziranih v javnem sektorju.