Če se bomo odločili, da silvestrsko večerjo pripravimo sami, znani kuharji odsvetujejo ukvarjanje s kuho namesto z gosti. "Najpomembnejše je, da imamo čas za najdražje in druženje, to je moja receptura," je dejal kuharski mojster Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu v dvorcu Zemono pri Vipavi. "Pozornost raje namenimo drug drugemu, ne pa ves večer preživeti ob šporgetu, torej ob štedilniku," je predlagal.

Sicer pa priporoča pripravo jedi po receptih, ki jih dobro poznamo in imajo pridih tradicije. Na vipavskem območju tako silvestrske večerje ni brez leče z ocvirki in kožne klobase ali kožarice, narečni izraz zanjo pa je krodegin. "Leča in ocvirki morajo biti, rekli so, da za srečo v novem letu," je pojasnil.

Če se hočemo razvajati, za solato izberemo solkanski radič, v narečju sukenski regut, ki ima obliko vrtnice. Nanj najprej damo nekaj fižolovega pireja, po njem nastrgamo kravji sir, prelijemo z oljčnim oljem, v katerega smo dali malo soka mandarine ali pomaranče, na koncu pa narežemo še trdo kuhano jajce. Kdor bi tako pripravljen radič imel za samostojno jed, pa naj doda ocvirke.

Za posladek pride na vrsto kos dobre potice, je sklenil. Na Vipavskem so sicer znana sladica vipavski štruklji z orehovim nadevom in drobtinami, a za silvestrsko večerjo predlaga potico.

Tudi v ljudski dediščini drugih območij Slovenije so značilna jed v zimskem času in torej tudi na silvestrski večer koline. Na novoletni dan pa so denimo v zahodnem delu Dolenjske za kosilo pogosto pripravili svinjske zarebrnice v kosu, ki so jih najprej obkuhali v juhi s čebulo, korenjem in lovorjem, potem pa jih še spekli v pečici. Kos so na posamezne zarebrnice razrezali šele, ko je bil pečen. Za prilogo je bil pražen krompir, poleg pa so jedli zeleno glavnato solato endivijo. Posladkali so se z orehovo potico.

Silvestrski večer je v ljudski dediščini sicer znan kot drugi sveti večer, ko je bilo treba tako kot na božični večer pokropiti bivalne in gospodarske prostore z blagoslovljeno vodo in jih pokaditi s kadilom.

V noči z zadnjega dne v starem letu na prvi dan v novem pa otroke obdari še zadnji dobri decembrski mož. Dedek Mraz je otroke na različnih koncih države tokrat večinoma obiskal preko različnih spletnih kanalov in televizije, danes ponoči pa jim bo pod novoletno jelko pustil še darila, za katera so ga prosili v svojih pismih.

Slovenski etnografski muzej je decembra v izložbi svoje avle postavil na ogled kostume tako Miklavža in božička kot dedka Mraza, ki so iz Lutkovnega gledališča Ljubljana in jih je mogoče videti tudi od zunaj, je povedala etnologinja v muzeju Nena Židov.

Po njenih besedah se je v Sloveniji dedek Mraz kot obdarovalec otrok po zgledu iz Sovjetske zveze prvič pojavil konec leta 1948. Slikar Maksim Gaspari je leta 1952 oblikoval njegov oblačilni videz in ga predstavil kot prijaznega starca, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, podjetjih in na raznih prireditvah. Obisk dedka Mraza je od aprila vpisan tudi v register nesnovne dediščine.

Lik je po navedbah muzeja še vedno živ tudi na drugih območjih nekdanje Jugoslavije, kjer pa ima drugačno podobo.