Sestavile so ga Rusija, Belorusija, Severna Koreja, Eritreja, Nikaragva, Venezuela in Sirija. Preostalih 12 članic Varnostnega sveta se je pri predlogu resolucije vzdržalo in niso glasovale proti. Za potrditev resolucije je potrebnih devet glasov, vendar ne sme biti proti nobena članica s pravico do veta.

Predlog poziva generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, naj ustanovi komisijo, ki bo izvedla celovito, pregledno in nepristransko mednarodno preiskavo vseh vidikov sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2, vključno z identifikacijo storilcev, sponzorjev, organizatorjev in sostorilcev.

Rusija je svojo zahtevo utemeljila z navedbo, da je niso spustili zraven k preiskavi Švedske, Nemčije in Danske. Veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da Rusija dvomi v njihovo nepristranskost.

Zahodne članice Varnostnega sveta so priložnost pred zavrnitvijo ruske pobude izkoristile za napade na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. Njihovi predstavniki so trdili, da želi Rusija s tem predlogom odvrniti pozornost od tega, kar dela v Ukrajini.

"Resolucija je bila poskus diskreditacije nacionalnih preiskav (...) in prejudiciranja njihovih prihodnjih ugotovitev, če ne bodo ustrezale vnaprej določeni politični zgodbi Rusije," je dejal namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Robert Wood in kategorično zavrnil neutemeljene obtožbe Rusije proti njegovi državi.

Pol leta po incidentu namreč še vedno ni jasno, kdo je kriv. Rusija namiguje in trdi, da za eksplozijo stojijo ZDA, ki naj bi uničile plinovod, da bi služile s prodajo plina Evropi. ZDA in evropski zavezniki Ukrajine neuradno odgovarjajo nazaj, da je za sabotažo Rusija, ker so cene plina po incidentu skočile v nebo.