Organizacija Alpe Adria Green (AAG) želi pridobiti podatke o projektu gradnje jeklarne v italijanskem Orehu (Noghere) v bližini slovenske meje ter se vključiti v presojo čezmejnih vplivov na okolje. Prav tako želijo postati stranka v postopku, so pojasnili na današnji novinarski konferenci na Škofijah.
SE PRI TRSTU ODPIRA JEKLARNA? Strah pred prašnimi delci in dvigom usedlin živega srebra v morju
Trst
Predsednik AAG Vojko Bernard je uvodoma navedel, da so od svojih tržaških članov pridobili informacije, da se na območju Žavelj, kjer je že stala železarna, namerava zgraditi jeklarno, ki bi imela negativne vplive na okolje, in sicer zlasti na zrak zaradi izpustov prašnih delcev. Poleg tega bi bil objekt zelo hrupen, utegnil bi se povečati promet.
Še najbolj pa Bernarda skrbi morebitni dvig usedlin živega srebra v Tržaškem zalivu. Prvi mož AAG je bil ob tem kritičen do nevključevanja javnosti ter je ocenil, da se je projekt do nedavnega podpisa pogodbe med investitorjem in Deželo Furlanijo - Julijsko krajino (FJK) skrival.
Predstavnica WWF Adria Nevenka Lukić Rojšek pa je ocenila, da gre pri dosedanjem postopku za kršenje aarhuške konvencije: "Lokalne skupnosti in nevladne organizacije morajo biti nujno vključene v postopke, ki vplivajo na okolje, in v postopke, ki vplivajo na zdravje ljudi." Po njenem je nujno potrebno izdelati tudi študijo o vplivu škodljivih izpustov na zdravje ljudi, saj jeklarno načrtujejo zelo blizu stanovanjskim hišam.
Franci Malečkar je dodal, da v FJK že zdaj obratujejo tri jeklarne, tako da je bolj kot potreba po jeklu verjetno v ozadju nekaj drugega. Medtem so z dežele sicer dobili vabilo na razgovor, je dejal.
Ob tem je Malečkar pozval tako vlado kot lokalne skupnosti, da pritisnejo na pristojne za pridobitev informacij ter se vključijo v presojo čezmejnih vplivov projekta.
Predstavnica Zelenih FJK Tiziana Cimolino je izrazila zaskrbljenost, da gre pri Orehu za občutljivo območje, kjer so tla onesnažena s težkimi kovinami, in da bo okoljski vpliv jeklarne na mesto Trst zelo težak.
Bernard pa je napovedal, da se bodo, v kolikor AAG ne bo vključen v presojo čezmejnih vplivov in ne bo postal stranka v postopku, poslužili sodnih postopkov, s peticijami pa se bodo obrnili tudi na Evropski parlament in komisijo.
Dogodku je prisostvoval ankaranski župan Gregor Strmčnik, ki je uvodoma pojasnil, da je prehitro, da bi se lahko v imenu občine opredelil za ali proti projektu. Je pa obljubil, da se bo občina tako v primeru plinskih terminalov pri Žavljah, "vključila v postopke zahtev za pridobitev podatkov, da bo sodelovala in zahtevala status stranke v postopkih pri študijah vplivov na okolje zaradi čezmejnosti in da bo v primeru, da bodo rezultati pokazali negativne rezultate, takemu projektu v dobro ljudi in narave nasprotovala z vsemi pravnimi sredstvi na vseh instancah, vključno s sodišči evropske skupnosti".