V stranki SD so nam pojasnili, da skrajšan delavnik, "čeprav v težjih gospodarskih in socialnih razmerah", vidijo kot vprašanje, o katerem se velja pogovarjati. Skrajševanje delavnika je bilo umeščeno tudi v koalicijsko pogodbo in kot pravijo v SD, "bo ta tema ostala na agendi aktualne vlade". Niso pa nam neposredno odgovorili na vprašanje, ali so pogovore na to temo s sindikati že začeli. 

"Smo pa prepričani, da moramo vse ukrepe, ki posegajo na polje delovnih razmerij oblikovati v dogovoru s socialnimi partnerji ter kljub sedaj trenutno rekordni visoki zaposlenosti sprejemati takšne odločitve, ki ne bodo škodovale trgu dela in še pomembneje, zaradi draginje in energetske krize morebiti poslabšale socialni položaj naših ljudi," so še zapisali. 

Z vprašanji smo se obrnili tudi na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so nam uvodoma pojasnili, da je delo s krajšim delavnikom mogoče že po obstoječi zakonodaji. "Je pa treba poudariti, da gre glede na trenutno veljavno zakonodajo v primerih 30-urnega delovnika praviloma za pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, kjer so glede na obseg krajšega delovnega časa takšne tudi pravice iz delovnega razmerja (sorazmerne, razen če zakon izrecno ne določa drugače)."

V kolikor bi krajši delavnik veljal kot polni delavnik, pa je to potrebno urediti na podlagi dogovora oziroma ureditve v kolektivnih pogodbah ter kot polni delovni čas določiti tudi krajši delovni čas od 40 ur, najmanj 36 ur. "Navedeno pomeni, da lahko bodisi s podjetniško bodisi kolektivno pogodbo višje ravni stranke kolektivne pogodbe že sedaj veljavno določijo kot polni delovni čas tudi krajši delovni čas," so zapisali.

Pri tem pa opozarjajo, da je v obstoječi ureditvi od pogodbe o zaposlitvi odvisen tudi obseg zavarovanja. "V kolikor se delovni čas, krajši od 40 ur, skladno z delovno zakonodajo, šteje za polni delovni čas, je v takem obsegu delavec tudi vključen v zavarovanje, v nasprotnem primeru pa je vključen v zavarovanje za delovni čas, ki je krajši od polnega na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas," so pojasnili.

Potrebna zakonska ureditev

"Določitev krajšega polnega delovnega časa, ki ne bi dosegel minimuma za polni delovni čas iz ZDR-1 (36 ur tedensko) in z namenom doseganja polnega obsega pravic tako iz delovnega razmerja kot iz socialnih zavarovanj, brez spremembe te zakonske ureditve ni izvedljiva. Trenutni zakonski okvir namreč tudi ob morebitni sklenitvi takšne pogodbe (npr. za 32 ur na teden) ne prinaša polnih pravic iz ZDR-1 kot tudi ne iz obveznih zavarovanj v polnem obsegu," navajajo na ministrstvu.

Odgovarjajo tudi, da je čas, "da o prednostih in pomanjkljivostih na sistemski ravni" odprejo dialog s socialnimi partnerji. Menijo, da je o tovrstnih (temeljnih) sistemskih spremembah na področju delovnih razmerij treba doseči širši družbeni konsenz, ki se na področju tovrstne zakonodaje praviloma uveljavlja preko Ekonomsko socialnega sveta.

Spomnimo, poskus s skrajšanim delovnim časom se je v mnogih državah že izkazal za izredno uspešnega – delavci so bolj produktivni, hkrati pa manj pod stresom, manj izgoreli in lažje krmarijo med zasebnim in službenim življenjem. Na ministrstvu navajajo, da trende na tem področju v tujini spremljajo, "tudi v koalicijski pogodbi je predvideno prostovoljno skrajšanje spodnje meje ur za polni delovni čas na 30 ur na teden ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji".