Predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Luka Tičar je v svojem nastopu na konferenci z naslovom Minimalna plača po 1. 1. 2020 - posledice v kolektivnih pogodbah in podjetjih, ki je danes potekala v Ljubljani, opozoril, da je minimalna plača po lani sprejeti noveli zakona o minimalni plači dejansko tudi osnovna plača. "A pričakovati je, da bodo osnovne plače iz pogodb o zaposlitvi še naprej nižje od minimalne plače, kar pomeni, da bo po novem verjetno še več delavcev formalno prejemnikov minimalne plače", je navedel.

Argumente ministrstva za delo, da lahko delodajalci nekatere spremembe v dialogu s sindikati uredijo v kolektivnih pogodbah, je zavrnil, saj da "vloga kolektivnih pogodb ni v tem, da se relativizira učinke zakonske ureditve minimalne plače".

Ministrica za delo Ksenija Klampfer

Profesorica za menedžment Nada Zupan z ljubljanske ekonomske fakultete se je v svoji predstavitvi strinjala, da se bo zvišalo število prejemnikov doplačila do minimalne plače, pričakuje pa tudi kompresijo plač oz. zmanjšanje razmerij in s tem rušenje notranje pravičnosti. Prišlo bo do porasta podjetij z doplačevanjem do minimalne plače, pričakuje pa tudi različne negativne vplive na dejavnosti in dodano vrednost podjetij.

Med njihovimi možnimi odzivi na spremenjen položaj je omenila ukinitev ali znižanje nagrajevanja po uspešnosti, vključno z napredovanji. Prav tako bi lahko podjetja po njenih besedah znižala druge stroške, denimo za usposabljanje, odzvala pa bi se lahko tudi z odpuščanji, je posvarila.

Po njenih besedah je novela nepremišljena. "Nova minimalna plača bo zagotovo pomenila korenit poseg v plačni sistem za mnoga podjetja, zrušila ga bo skoraj do temeljev in ga bo treba postavljati na novo," je navedla. Delodajalcem je zato svetovala premislek o vzpostavitvi svojega predloga plačnega modela, "ki bi spremenil ta sistem, ki ne ustreza sodobnim smernicam". Hkrati je delodajalske organizacije pozvala, naj se bolj povežejo, saj sindikati znajo bolje stopiti skupaj, poleg tega pa imajo za sabo še politično stranko.

"Ko bomo odpuščali, bom delavem naštel vse ministre, ki so sprejeli ta zakon"

Robert Kogler iz podjetja RTI je na okrogli mizi, ki je sledila, novelo zakona o minimalni plači označil za "demagoški populizem". Kot je dejal, v njihovem podjetju ni maneverskega prostora za prilagoditve. Ko bo prišlo do prvega padca naročil, bodo potrebna odpuščanja. "Takrat bom delavcem naštel vse poslance, ki so sprejeli ta zakon," je navedel. Glede na to, da se čas debelih krav izteka, pa pričakuje, da bo največji kršitelj novele zakona država.

Bogdan Božac iz podjetja Marles hiše Maribor je opozoril, da bo novela zakona porušila njihov sistem nagrajevanja in da bodo delavci, ki so jim doslej nudili socialno zaščito, "naenkrat bolje plačani od boljših kolegov na istih delovnih mestih". "Tu nas čaka neka velika neznanka," je povedal. Tudi sicer bo realnost drugačna od pričakovanj delavcev, se boji. Spremenili se bodo njihovi dohodninski razred, možnosti za razbremenjena plačila, podražila se bo cela vrsta storitev, vezanih na dejavnosti z največ delavci na minimalnih plačah, od komunale do vrtcev, je dejal. "Skala, ki drsi po pobočju, bo vedno večja, to bomo na koncu občutili vsi, najbolj pa prav delavci, ki si zdaj največ obetajo," se boji.

Da bo razočaranje veliko, pričakuje tudi Mojca Kolar iz podjetja Prosignal.

Zadnja novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020. Leta 2021 pa bo uveljavljena še formula za njen izračun, po kateri bo minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.