"Največ jih je v naselju Benska bara in na Tiršovem vencu. Zvečer gomazijo v kolonah, zelo je neprijetno za videti. Tu na Tiršovem vencu imajo leglo v zapuščeni zgradbi, v kateri je kdo ve kaj. V stavbi, v kateri živim, so opravili tretiranje z insekticidom, vendar ne pomaga, ker ščurki prihajajo iz drugih zgradb," je povedal eden izmed prebivalcev Šabca.

Veterinar meni, da je invazija ščurkov posledica slabo razvite komunalne higiene in brezbrižnosti.

"Deponija je bila prestavljena iz mesta, zato bi bilo logično, da težav s ščurki ni. A pojavili so se zato, ker se le v majhnem številu stanovanjskih zgradb redno izvaja dezinsekcija. Če bi se dezinsekcija izvajala v vseh stavbah, in to dvakrat letno – spomladi in jeseni – bi bilo to dovolj za preprečevanje razmnoževanja in širjenja ščurkov," je povedal. Pojasnil je, da se spomladi ščurki zatečejo v umazane, temne in vlažne prostore, kjer so nižje temperature. Izogibajo se ljudem, zato jih v normalnih razmerah nihče ne opazi.

"Če se preveč namnožijo, postanejo pogumni in se začnejo pojavljati tudi podnevi. Ko začnejo vdirati v stanovanja, je boj z njimi vnaprej izgubljen. Ne moremo pričakovati, da bomo poškropili le klet ali hodnik, ščurki pa bodo poginili v stanovanju, na primer, v petem nadstropju," je dejal veterinar iz Šabca za medije in dodal, da posamezne akcije ne dajejo rezultatov, saj se ščurki v iskanju boljših pogojev širijo po celem naselju.

Za organizacijo dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije odgovorni upravniki stanovanjskih skupnosti, v Šabcu pa te storitve profesionalno izvajajo Veterinarska postaja Šabac in Zavod za javno zdravje. Vendar pa so upravniki, za razliko od gospodarskih subjektov, ki jih redno nadzorujejo pristojne inšpekcije, izven nadzora.

Še večji absurd pa je, da dezinsekcija ni draga. Škropljenje skupnih prostorov – kleti, hodnikov, svetlobnih jaškov, smetarnikov ter okolice stavbe – stane le 7.500 dinarjev, kar na primer za stanovalce štirinadstropne zgradbe pomeni strošek le 500 dinarjev na stanovanje (4,25 evra).