Potem ko so poslanci lani spomladi s spremembami poslovnika DZ omogočili glasovanje na daljavo na javnih sejah, je do razprave o možnosti tudi tajnega glasovanja na daljavo prišlo ob januarski vložitvi konstruktivne nezaupnice. O slednji se namreč glasuje tajno, iz epidemioloških razlogov pa morda ne bi mogli sodelovati vsi poslanci. Predlog nezaupnice bodo ponovno vložili danes.

Poslanka LMŠ Tina Heferle je na današnji seji spomnila, da je zaradi epidemije marsikaj v državi zastalo. Rešitve, ki so jih lani sprejeli s spremembami poslovnika, so bile po njenih besedah dobronamerne, a "instant", zato so v hitenju pozabili na tajno glasovanje na daljavo. Kot je poudarila, pa epidemija še traja in mora DZ vsem poslancem zagotoviti nemoteno delo, zlasti pri glasovanju.

Maša Kociper

Tudi vodja poslancev SAB Maša Kociper je izpostavila, da se niso zavedali, da bo epidemija tako dolgo trajala. A po ocenah predlagateljev sprememb je treba poslancem tudi v takih razmerah, če to želijo, zagotoviti izvrševanje njihove pravice in dolžnosti oz. opravljanje funkcije. Spomnila je, da se tajno voli najpomembnejše funkcije, poleg predsednika vlade med drugim ustavne sodnike.

Po predlogu sprememb poslovnika bi sicer poslanca, ki bi tajno glasoval zunaj sedeža DZ, obiskala mobilna volilna komisija, mu izročila glasovnico skupaj s pisemsko ovojnico, ki bi jo nato odnesla v DZ.

Zakonodajno-pravna služba je na predlog dala kar nekaj pripomb in opozoril. Predlagatelji so nekatere z dopolnili upoštevali, a ne vseh. Med drugim je pravna služba opozorila, da sta bistveni izhodišči tajnega glasovanja tajnost in svoboda odločanja. Tajnost je treba zagotoviti v celotnem postopku. Prav tako je pravna služba opozorila še na nejasnost glede izrekanja poslanca, da želi glasovati.

V SMC so sicer z dopolnili predlagali, da bi o tem, ali in kdaj bi lahko opravili tajno glasovanje na daljavo, odločal kolegij predsednika DZ. Zahtevali so tudi, da izrecno določijo, da je tako glasovanje osebno in prostovoljno ter poteka na naslovu, kjer poslanec prebiva. S tem so želeli preprečiti pritiske na hudo bolnega poslanca, ki bi se na primer zdravil v bolnišnici.

Igor Zorčič

Predsednik DZ Igor Zorčič (SMC) je namreč opozoril, da se mu zdi nekoliko sprevrženo, da bi kogarkoli od poslancev, ki je morda v intenzivni negi, spraševali glede glasovanja. Pravice, ki jih ima kot bolnik, pretehtajo dolžnosti, ki jih ima kot funkcionar, je dejal.

V SDS sprememb niso podprli, saj so po njihovem mnenju vsi mehanizmi za normalno delovanje DZ, tudi za tajno glasovanje, izpolnjeni. Ideja za spremembo polovnika po ocenah Tomaža Lisca (SDS) izhaja le iz konstruktivne nezaupnice in lova 46 glasu za njen uspeh. Kot je posvaril, bodo z vsakim nadaljnjim iskanjem rešitev našli več vprašanj kot odgovorov.

Tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek je menil, da ta predlog sprememb poslovnika v praksi prinašajo več vprašanj kot odgovorov. "Ko je nekdo resno bolan, mu je glasovanje zadnja briga," je dejal in dodal, da je to etično vprašanje.

Tako v SDS kot NSi so izpostavili primerjalno študijo, ki jo je opravil DZ, po kateri velika večina držav ne pozna tajnega glasovanja na daljavo. Našteli so 25 držav.

Dejan Židan

Poslanec SD Dejan Židan pa je opozoril, da so se s težavo delovanja poslancev v primeru odsotnosti zaradi dolgotrajne bolezni ali denimo porodniške že večkrat srečali. Glede tehnične izvedbe tajnega glasovanja na daljavo ne vidi težav, ob čemer je spomnil na sistem na državnozborskih volitvah.

Predlog sprememb je podprlo sedem članov komisije iz vrst LMŠ, SD, Levice, SAB, DeSUS in SMC.