Število ogroženih prebivalcev EU je bilo lani sicer za 0,3 odstotne točke nižje kot leta 2023, ko je bilo ogroženih 94,6 milijona oziroma 21,3 odstotka prebivalcev EU. Tveganje je bilo lani večje za ženske, brezposelne, mlade odrasle v starosti med 18 in 24 let ter ljudi z nižjo izobrazbo.

Lani je na tveganje za revščino ali socialno izključenost najbolj vplival status zaposlitve, saj je bilo med zaposlenimi ogroženih 10,9 odstotka, med brezposelnimi posamezniki pa kar 66,6 odstotka prebivalcev EU.

Ogroženih je bilo tudi več žensk (21,9 odstotka) kot moških (20 odstotkov), pa tudi več kot petina prebivalcev EU (21,9 odstotka), ki živijo v gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki. Gospodinjstva brez vzdrževanih otrok so bila nekoliko manj ogrožena, in sicer 20,1 odstotka.

Najvišji delež ljudi, ki so jih lani ogrožali revščina ali socialna izključenost, je bil v Bolgariji (30,3 odstotka), Romuniji (27,9 odstotka) in Grčiji (26,9 odstotka). Nasprotno pa sta imeli Češka s 11,3 odstotka in Slovenija s 14,4 odstotka najnižji delež ogroženih ljudi v uniji.