"Leto 2014 bo za univerze v Sloveniji zelo kritično," je po sestanku povedal rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik, ki se rektorske konference tokrat udeležuje zadnjič, saj mu naslednji teden preneha mandat. Pojasnil je, da bodo univerze z novim študijskim letom začele izvajati skoraj vse pete letnike druge bolonjske stopnje, država pa za to ni zagotovila denarja.

Za normalno delovanje bi po mnenju rektorjev bilo potrebno zvišanje sredstev za vse štiri univerze za skupno 46 milijonov evrov. "Rektorji soglasno ocenjujemo, da bi s predlaganim povišanjem finančnih sredstev za univerze v naslednjem petletnem obdobju še bistveno izboljšali njihovo pozicijo v svetovni univerzitetni mreži," so zapisali v pismu.

Pri tem so se rektorji pripravljeni tudi zavezati vrsti merljivim rezultatom. Če bi dobili predlagana sredstva, bi do leta 2018 vsaj podvojili število objav v najboljših znanstvenih revijah, ljubljanska univerza bi se prebila med 301. in 400. mesto na Šanghajski lestvici, mariborska pa med 401. in 500. mesto. Podvojili bi pritok tujih študentov in število inovacij ter izboljšali sodelovanje s poslovnim sektorjem.

Vsi štirje rektorji so sicer poudarili, da glede na finančni vložek že zdaj delajo "čudeže". "Naš interes je, da bi se lahko še razvijali, ne da bi nas zakonodaja pri tem ovirala," je pojasnil predsedujoči rektorski konferenci, rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj. Če država ne bo zvišala sredstev, pa bo kakovost slovenskega visokega šolstva po njegovih besedah začela "resno" padati.

Rektorji so sicer na splošno pozitivno naravnani do predlaganega osnutka sprememb zakona o visokem šolstvu, a po njihovem mnenju ostaja veliko podrobnosti, ki jih je treba še doreči. "Osnutek je treba postaviti na drugačne temelje. Na temelje zaupanja univerzam, da so sposobne zagotavljati kakovost," je pojasnil Rebolj. Med drugim jih motijo nadaljnja nacionalna akreditacija študijskih programov ter nerešeno vprašanje tretjega razpisnega roka in seveda financiranje.

Dotaknili so se tudi težave s profesorji zdravniki. Rebolj je poudaril, da univerzitetni klinični centri dobijo denar za to, da njihovi zdravniki poučujejo, a se v praksi na to pogosto pozablja.