Konferenca je pritegnila več kot sto predstavnikov iz 30 vzgojno - izobraževalnih zavodov. Uvodoma so zbrane nagovorili dekan UP Pedagoške fakultete (PEF), prof. dr. Tomaž Grušovnik, predstavniki Službe za digitalizacijo izobraževanja iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter vodji projekta RAČek, doc. dr Sanela Hudovernik (UP PEF), in projekta B-RIN, prof. dr. Sonja Čotar Konrad (UP PEF).

prof. dr. Tomaž Grušovnik

Sledilo je plenarno predavanje Računalniško mišljenje ne sme biti izbirni predmet življenja, ki ga je izvedel izr. prof. dr. Matjaž Kljun (UP FAMNIT), pri tem pa poudaril: "Računalniško mišljenje je temeljna veščina 21. stoletja, ki bi morala biti vključena v šolski kurikulum kot osnovna spretnost ne zgolj kot tehnično znanje za programerje. Če želimo, da otroci in učenci postanejo aktivni in kritični uporabniki ter soustvarjalci digitalne tehnologije, jim moramo omogočiti razumevanje osnovnih principov delovanja tehnologije, ne le uporabo naprav." Zaključil je, da je računalniško mišljenje ključna kompetenca za življenje v sodobni digitalni družbi. 

prof. dr. Sonja Čotar Konrad

Tudi vodja projekta prof. dr. Sonja Čotar Konrad je poudarila pomen sodelovanja in povezovanja obeh projektov: "Oblikujemo izjemno veliko bazo učnih scenarijev , ki bodo prosto dostopni za vse učitelje in vzgojitelje v Sloveniji - tudi tistim, ki niso vključeni v projekt. Na ta način bodo lahko vsebine vključili v kurikulume vrtcev ter v vsakodnevno učno prakso v osnovnih šolah."

Drugo plenarno predavanje Moč dobrega vprašanja: od spodbujanja razmišljanja učencev do učinkovitega preverjanja znanja doc. dr. Karle Ferjančič, ki je predstavila pomen premišljenih in raznolikih vprašanj kot ključen del kakovostnega poučevanja - tudi na področju poučevanja Računalništva in informatike  - saj spodbuja radovednost, logično mišljenje in znanstveni pristop pri učencih.

Z uporabo Bloomove taksonomije lahko učitelji vprašanja učinkovito usmerjajo v različnih fazah pouka  – od uvodnega ogrevanja do poglobljene analize in vrednotenja znanja. Dr. Karla Ferjančič je poudarila, da lahko le z usklajenostjo med cilji, dejavnostmi in preverjanjem znanja zagotovimo celovit in učinkovit učni proces, ki presega zgolj površinsko razumevanje, ampak spodbuja razvoj spretnosti reševanja problemov. 

Popoldanski del konference je bil namenjen predstavitvam primerov dobrih praks, ki jih je pripravilo vseh 30 sodelujočih vzgojno-izobraževalnih zavodov v projektih RAČek, B-RIN in MARinka. Udeleženci so prikazali, kako uspešno vključujejo vsebine računalniškega mišljenja ter računalništva in informatike v učni proces  - vse od vrtca do zaključka osnovne šole.

izr. prof. dr. Matjaž Kljun

Prof. dr. Sonja Čotar Konrad je pri tem dodala: "Imamo tudi povratne informacije staršev, ki – ko spoznajo, kaj računalništvo in informatika v resnici pomenita – izrazijo željo, da bi njihovi otroci pridobili več znanja na tem področju. Želijo si, da bi bila to redna vsebina v šolah, saj gre za sistematično učenje skozi celotno izobraževalno vertikalo. Pomembno je, da gre za praktično preverjene in evalvirane učne scenarije, ki jih zavodi že uporabljajo."

Letna konferenca projektov B-RIN in RAČek je ponovno dokazala, kako pomembno je načrtno in kakovostno vključevanje vsebin računalništva in informatike v zgodnje in osnovnošolsko izobraževanje. Dogodek je udeležencem ponudil dragoceno priložnost za izmenjavo izkušenj, povezovanje ter krepitev skupnega strokovnega znanja. V prihodnje si tako projekti kot udeleženci prizadevajo za še tesnejše sodelovanje in širšo implementacijo pridobljenih znanj v pedagoško prakso.