Od leve proti desni: dr. Milena Bučar Miklavčič, dr. Rado Pišot, Tomaž Može in dr. Maja Podgornik

Na tiskovni konferenci so sodelovali: dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, Tomaž Može, predsednik upravnega odbora ZRS Koper, dr. Milena Bučar Miklavčič, predsednica sveta za oljkarstvo pri Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in vodja akreditiranega Laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, ter dr. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper.

Direktor ZRS Koper dr. Rado Pišot je uvodoma predstavil razvoj in delo Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper. Kot je povedal, je inštitut več kot 20 let gradil strokovno in raziskovalno delo ter mrežo partnerjev in uporabnikov, s katerimi je bilo veliko narejenega. Zasnovana je bila tudi gradnja in kasneje primarna namembnost objekta Livade 1.0 za Center mediteranskih kultur ZRS Koper, a je bilo delovanje in razvoj zaradi požara leta 2017 čez noč prekinjeno.

"Takoj smo želeli odreagirati, da bi stvari nemoteno tekle naprej. Pričakovali smo, da se bo to zgodilo hitro, danes pa teče četrto leto in še vedno ne vidimo rešitve," je izpostavil dr. Pišot in dodal, da so trenutni prostori na meji zmožnega za tisto, kar inštitut potrebuje. "Delali smo v težkih pogojih in uspeli zagotoviti vse potrebno za uporabnike, strokovne naloge, urad za varno hrano za državo, vendar je znanstveno-raziskovalno delo trpelo, ker je v takih pogojih nemogoče delati," je še povedal.

Ekipa Inštituta za oljkarstvo

Kot je izpostavil Tomaž Može, se v vseh teh letih niso uspeli premakniti "z mrtve točke", bi pa želeli to zadevo premakniti s tem dogodkom. Pojasnil je, da Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper ni pomemben samo za stroko in uporabnike ali zgolj regijo, temveč tudi vseslovensko in širše. Pomemben pa je tudi za nadaljevanje dejavnosti na področju oljkarstva.

"Tega se odločevalci očitno premalo zavedajo," je dodal in spomnil, da je ZRS Koper kot javni zavod edini, katerega ustanovitelj je država in ima sedež izven Ljubljane. Dodal je še, da so na 22 sejah Upravnega odbora ZRS Koper, ki so jih imeli v tem mandatu, na 18 izmed njih obravnavali to problematiko.

Po štirih letih moledovanja, prošenj in predlaganih rešitev sta Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepoznala pomen stabilne infrastrukture za nadaljnjo delovanje Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper in ustanovila koordinacijsko skupino za rešitev prostorske problematike.

Kljub pripravi predloga za sofinanciranje izgradnje ustrezne infrastrukture za oljkarstvo s pomočjo instrumenta 'Next Generation EU' sta se ministrstvi brez natančnih pravnih in finančnih podlag odločili, da se inštitut ponovno seli v objekt Livade 1.0. Lastnik tega objekta je Univerza na Primorskem. Ker prostorska problematika inštituta ni rešena, obstaja možnost tudi o postopnem ukinjanju dejavnosti IZO ZRS Koper, kar bo imelo trajne posledice na strokovno in znanstveno-raziskovano delo panoge.

Univerza sicer ponuja priložnost, da se IZO ZRS Koper po sanaciji ponovno umesti v Livade 1.0, vendar z namenom, da mu poleg obratovalnih stroškov zaračuna še nadomestilo za uporabo prostorov, ki lahko znaša tudi toliko, kolikor država nameni za celotno delovanje inštituta.

Kampus Livade 1.0

Kot je pojasnila dr. Milena Bučar Miklavčič, pogodba kot jim jo predlaga univerza, predstavlja takšno spremenljivko, "kot če bi danes rekli, da se preselimo v vesolje". Stroški uporabe prostorov, kot so določeni, lahko znašajo od nič pa do 164.000 evrov.  

Dr. Maja Podgornik je predstavila, kaj trenutna prostorska problematika pomeni za Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper. "Oljkarstvo kot hitro rastoča, perspektivna panoga zahteva drugačen pristop in drugačna vlaganja. Potrebuje inštitut, ki bo gonilna sila razvoja, inovacij in raziskav in ki bo podal odgovore na izzive, s katerimi se srečujejo oljkarji," je povedala.

Izpostavila je, da zaradi vsakodnevnega ukvarjanja s prostorsko stisko in iskanja rešitev za osnovne pogoje dela, se danes, namesto da bi pripravljali podlage za nove projekte, ukvarjajo s pogoji dela. Še posebej pa je poudarila, da trenutnega "pritiska ne zmorejo več".

Dr. Rado Pišot je pojasnil tudi, da potrebuje inštitut vsaj tri mesece časa za selitev in za validacijo vse opreme in da vsaka takšna selitev ravno zaradi validacij stane približno 40 tisoč evrov.

Kot pravi, je pripravljen na selitev v objekt Livade 1.0, v kolikor bodo upoštevani naslednji pogoji: takojšen pristop k pripravi in podpisu pogodbe, v kateri bo opredeljeno jasno vse, kar je povezano z akreditacijo, neodvisen pristop k temu prostoru zaradi obvladovanja tveganja, jasno pa mora biti določen tudi sprejemljiv znesek uporabnine. Kot dodaja Pišot, po njihovem mnenju najemnine sploh ne bi smelo biti.