Piranska razstava bo na ogled do 5. januarja, medtem ko bo postavitev v Novi Gorici na ogled do 18. novembra. Pobudo za sodelovanje obeh ustanov pri projektu je podal sam avtor, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja v ta namen zbiral, selekcioniral in pripravljal likovno gradivo.

Sicer pa je razstava zasnovana kot celota, s skupnim katalogom, a povsem različnim razstavnim gradivom. Piranska postavitev bo tako ponudila presek skozi kiparjevo ustvarjanje v kamnu in izbor iz Posegovega širokega repertoarja risarskega opusa.

Sposobnost združevanja tradicionalnega kiparskega jezika

Posegovo ustvarjanje je bilo zavezano robnemu kulturno-geografskemu prostoru, ki ga zaradi bližine meje opredeljuje intenzivna pretočnost stikov med ljudmi mediteranske kulture. Likovna kritika je v malih plastikah izpostavljala njegovo sposobnost združevanja tradicionalnega kiparskega jezika in sodobnega razumevanja objekta v kontekstu prostora. Pri tem izstopa zlasti njegovo mojstrsko obvladovanje izbranih materialov.

Raziskovanje različnih vidikov plastične izkušnje se v umetnikovem opusu neločljivo dopolnjuje s poglabljanjem v likovno problematiko risarskega jezika. Reducirana plastična govorica njegovih prostorskih realizacij v risbah ohranja minimalistični izraz, podčrtan z monumentalnostjo vtisa uporabljenih sredstev.

Kiparju so svojevrsten izziv predstavljala tudi javna naročila

S tem opusom se uvršča med avtorje, ki so prispevali pomemben delež v široki produkciji javne in spomeniške plastike, zlasti na Goriškem, so zapisali v Obalnih galerijah.

Zmago Posega (1959-2009) je leta 1985 diplomiral iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost (ALU), kjer je končal tudi kiparsko specialko. Od leta 2001 je poučeval na oddelku za restavratorstvo ALUO. Veliko je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.