Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila.

Že nekaj več kot leto dni torej velja, da mora zavezanec račun izdati, izročiti kupcu v papirni obliki pa ga mora le na njegovo zahtevo. A kot je danes dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, se je s tem ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.

Z novelo zakona, ki jo je podprlo 48 poslancev koalicije in narodnosti, proti pa so glasovali poslanci SDS in NSi, se pri gotovinskem poslovanju ponovno uvaja obveznost izročitve izdanega računa kupcu.

Glede oblike izročenega računa je v noveli zapisano, da je ta lahko tako papirna kot elektronska. "Tehnologija nam omogoča že marsikaj, račune je možno sprejeti preko mobilnih aplikacij, po elektronski pošti in tudi kako drugače," je dopoldne dejal Božič.

Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov. "Toda ta ukrep je namenjen le osveščanju," je zatrdil Božič. Ko so bile globe pred leti že zapisane v zakon, inšpektorji niso kaznovali nobene fizične osebe iz tega razloga.

Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1500 do 75.000 evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do 5000 evrov.

Poslanci koalicije so v razpravi pritrjevali vladi, da se bo s tem zmanjšal obseg sive ekonomije. Drugačnega mnenja so bili poslanci opozicije, ki se jim ponovna obveznost izročanja računa kupcu ne zdi potrebna, saj se je lani priliv davkov v proračun kljub temu povečal.

DZ uzakonil spremembe glede odvoza vozil z avtocest

DZ je sprejel tudi novelo zakona o cestah, s katero se ponovno uvaja ureditev odvoza poškodovanih ali pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah, kot je veljala pred zadnjimi spremembami zakona lani jeseni. Da lahko to storitev opravljajo le izbrani izvajalci, bo torej spet veljalo le za tovorna vozila.

V zakonu o cestah, ki ga je DZ potrdil v začetku oktobra lani, se je določba, da lahko odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocestah ali hitrih cestah opravljajo le na javnem razpisu izbrani izvajalci, razširila z vozil z največjo dovoljeno maso nad 3500 kilogramov tudi na vozila pod to mejo. To je povzročilo negativen odziv v javnosti, državni svet pa je na zakon izglasoval odložilni veto in DZ ga je ponovno potrdil potem, ko je takratna državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek obljubila, da bodo sporno določbo, ki je bila v zakon zapisana s sprejemom dopolnila, ki predhodno ni bilo usklajeno z ministrstvom, odpravili.

Z danes sprejeto novelo zakona se tako posebna ureditev odvoza vozil na avtocestah in hitrih cestah, ko to storitev opravljajo le izvajalci, ki jih določi Dars, spet določa le za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kilogramov. Izvajalca bo lahko določila tudi policija sama, če bo šlo za zaseženo vozilo.

V vseh poslanskih skupinah so predlog novele zakona podprli. Predlagane spremembe podpirajo tako strokovna javnost kot zavarovalnice, je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi). Miha Lamut (Svoboda) pa je dodal, da vlada z novelo zakona izpolnjuje dane obljube. Za je glasovalo 75 poslancev, eden je bil proti.